Vlada bi za rešitev financ odpravila dva praznika, tudi velikonočni ponedeljek

Francoski premier François Bayrou je predstavil agresiven varčevalni načrt, s katerim namerava rešiti vse slabše stanje javnih financ, v središču načrta pa je predlog, ki bo zagotovo razburil javnost: odprava dveh državnih praznikov. Kot poroča portal Le Parisien, je Bayrou predlagal, da se kot dela prosta dneva ukineta velikonočni ponedeljek in 8. maj, dan zmage v Evropi.

Svojo odločitev je utemeljil s slikovitimi besedami. Dejal je, da velikonočni ponedeljek nima »nobenega verskega pomena«, mesec maj pa je postal »pravi švicarski sir, kjer skačemo z enega prazničnega mostu na drugega«.

S tem je meril na prakso, da si zaposleni v Franciji spomladi zapored vzamejo več prostih dni. Bayrou je sicer poudaril, da gre zgolj za predloge in da je »pripravljen preučiti tudi druge«.

Francoski premier François Bayrou je predstavil agresiven varčevalni načrt. FOTO: Thomas Samson/AFP

Čeprav je Bayrou poskušal ukrep predstaviti kot dejanje kolektivnega žrtvovanja za višje dobro, bo predlog verjetno povzročil silovit odpor. Francoski volivci so namreč močno navezani na svoj radodarni socialni sistem.

Zadnja večja sprememba, dvig upokojitvene starosti leta 2023, je sprožila množične proteste in je še vedno zelo nepriljubljena.

Vendar premier poudarja, da so takšni ukrepi nujni za obvladovanje francoskega javnega dolga, ki znaša 3,3 bilijona evrov, in za znižanje proračunskega primanjkljaja. Trenutno stanje je primerjal z dolžniško krizo v Grčiji in Španiji ter obljubil, da bo vlada ukrepala »hitro in odločno, a pošteno«.

Predlog proračuna je nastajal pod dodatnim pritiskom, saj se je Bayrou pred predstavitvijo skoraj tri ure pogovarjal s predsednikom Macronom, ki je zahteval dodatne 3,5 milijarde evrov za obrambo.

Bayrou je dejal, da velikonočni ponedeljek nima nobenega verskega pomena. FOTO: Thomas Samson/AFP

Cilj vlade je zmanjšati proračun za leto 2026 za 43,8 milijarde evrov in s tem znižati primanjkljaj na 4,6 odstotka BDP. Po poročilu senata, ki ga omenja Le Parisien, bi ukinitev enega praznika v proračun na leto prinesla 2,4 milijarde evrov.

Francija je podoben ukrep sprejela že leta 2004, ko je binkoštni ponedeljek spremenila v solidarnostni dan za financiranje oskrbe starejših.

Poleg odprave praznikov varčevalni načrt vključuje zmanjšanje števila javnih uslužbencev za 3000, zaprtje dodatnih 1000 do 1500 delovnih mest v vladnih uradih, zmanjšanje izdatkov za zdravstvo za 5 milijard evrov ter zamrznitev plač in socialnih prejemkov.

Kljub obljubam, da ne bo novih davkov, je Bayrou napovedal tudi uvedbo »solidarnostnega prispevka« za najpremožnejše.

Zadnja večja sprememba socialnega modela, dvig upokojitvene starosti leta 2023, je sprožila množične proteste. FOTO: Juan Medina/Reuters

Drzen predlog o odpravi praznikov je že zasenčil vse druge napovedi in sprožil ostre odzive. Jordan Bardella, predsednik skrajno desnega Nacionalnega zbora, je načrt označil za »neposreden napad« na francosko zgodovino in napovedal, da bi se njegova stranka jeseni lahko povezala z levico ter strmoglavila premiera z glasovanjem o nezaupnici.

Zdi se, da se Bayrou zaveda, da bi ga reševanje francoskih financ lahko stalo položaj. Za govorniškim odrom, s katerega je nagovoril množico novinarjev, je stal napis »trenutek resnice«, kar po poročanju portala Politico odraža zavedanje o politični teži in tveganosti predstavljenih ukrepov.