Ekološko kmetovanje s socialnimi učinki
Občina Koper bi v kmetije investirala več kot pol milijona evrov v dveh letih, a pričakuje tudi pomoč države.
Odpri galerijo
Prav nobenega razloga ni, da bi med prebivalci Slovenije obstajali primeri lakote. FOTO: arhiv Dela
Koper – Prav nobenega razloga ni, da bi med prebivalci Slovenije obstajali primeri lakote. Vsem ljudem bi morali biti dostopni solata, sadje ali mleko, je izhodišče za projekt socialno-ekološke občinske kmetije, ki ga v koprski občini pripravljajo že dve leti in ki bo po zagotovilih župana Borisa Popoviča prvi takšen pri nas. Prva zelenjava na kmetiji bo po napovedih župana zrasla v začetku prihodnjega leta.
V Delu smo pred dvema tednoma pisali o koprskem upokojencu Šimetu Sučiću, ki že vrsto let živi pod pragom revščine in si z borno pokojnino le s težavo privošči kakšen priboljšek. Mednje šteje že zdravo zelenjavo ali sadje. Podobnih stisk je v Sloveniji na tisoče. »Zato smo se v Kopru lotili projekta socialno-ekološke kmetije. Temelje bomo postavili že letos, prvo zelenjavo pa bomo pobrali pozimi, najkasneje spomladi,« je povedal eden od pobudnikov in koordinatorjev projekta podjetnik Radivoj Andjelkovič. Župan Popovič je dejal, da je v občini 514 hektarov neobdelanih kmetijskih površin.
»Sklad kmetijskih zemljišč ima na Obali več kot 500 hektarov zaraščenih površin, če upoštevamo še zasebna zemljišča, je to več kot 1000 hektarov. Zamisel o občinski kmetiji sem dobil, ko sem poslušal kmetijskega ministra Dejana Židana, ki pravi, da pri pridelavi hrane nismo samozadostni. Poskušali bomo postaviti nekakšen laboratorij, kjer bomo pridobivali ekološko hrano predvsem za najrevnejše, pa tudi za vrtce, šole, socialne zavode, brezdomce in druge, ki jim zagotavljamo socialno pomoč. Če bo poskusna kmetija uspela, bomo površine povečali in vsaj tukajšnjim prebivalcem zagotovili, da jim ne bo manjkalo zelenjave, sadja in nekaterih mlečnih proizvodov,« je dejal Popovič.
Radivoj Andjelković je povedal, da je največja skrb, kako zagotoviti dovolj delovne sile. Za socialno-ekološko občinsko kmetijo so najprej angažirali strokovnjake Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, Kmetijskega inštituta in kmetijske zbornice. Najprej se bodo lotili dveh nalog: ureditve 11,7 hektara velikega sadovnjaka pri Pučah in sodobno opremljenega (osvetljenega in ogrevanega) rastlinjaka za zelenjavo in plodovke, velikega 4000 kvadratnih metrov, pri Vrtnariji Marjetica Koper na Škocjanu. Za oboje so strokovnjaki že izdelali projekte. V občinskem proračunu je letos predvidenih 181.145 evrov za sadovnjak in 150.000 za rastlinjak. K temu bi morala država (Javna agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja) primakniti delež nepovratnih sredstev. Prihodnje leto pa je občina temu programu namenjena dodati še podobno vsoto denarja (odvisno od tega, koliko bo pridobljenih nepovratnih sredstev).
»Zemljišče pri Pučah smo že očistili, v kratkem ga bodo globoko preorali in zasejali s podorino, ga primerno pognojili in jeseni sadili sadno drevje. Sprva bi sadili mandlje, kakije, fige in žižule. Celotna vrednost sadovnjaka (z zaščitnimi ograjami vred) naj bi bila 260.000 evrov. Pri tem projektu, ki ga je izdelala svetovalka za sadjarstvo Irena Vrhovnik, pričakujemo 30-odstotni delež nepovratnih sredstev. Rastlinjak bi stal okoli pol milijona evrov. Od tega naj bi pridobili do 70 odstotkov nepovratnih sredstev. Projekt, ki ga je zastavil strokovnjak Blaž Germšek, bi že začeli, vendar čakamo s prijavo na obljubljeni razpis. Dokumentacijo imamo pripravljeno in z deli ne smemo prehitevati, če želimo ostati v konkurenci. Rastlinjak bi bil osvetljen z led lučmi, opremljen s prezračevanjem, namakanjem in ogrevan s pečjo na plin. Prvo zelenjavo in plodovke bi lahko v njem sejali že jeseni,« trdi Radivoj Andjelković.
Pridelek bo namenjen šolam, vrtcem, domovom za starejše, drugim socialnim ustanovam, javni kuhinji, brezdomcem in tistim, ki živijo pod pragom revščine. Občina pa se ne namerava ustaviti samo pri tem. V sadovnjaku bi redili domače kokoši. Zunaj sadovnjaka pa bi redili nekatere avtohtone živali za pridelavo mleka: istrske koze, ovce, osle in istrsko govedo (boškarina). Nekateri lokalni kmetje bi se radi pridružili z dodatnimi programi: denimo s postavitvijo posebnega oljčnika z različnimi vrstami oljk z vsega sveta, ki bi postal nekakšen oljčni botanični vrt. Na to občinsko kmetijo bi vodili tudi turiste.
Projekt naj bi strokovno usmerjali priznani agronomi, delovno silo pa bi zagotavljalo občinsko komunalno podjetje Marjetica. Kasneje bi to postala samostojna občinska kmetija. Pri delu v sadovnjaku in rastlinjaku bi lahko po svojih močeh sodelovali tudi brezposelni ali upokojeni Koprčani, ki bi v zameno dobivali pridelke.
»Občina ima veliko neobdelanih površin. Če nam bo ta projekt uspel, ga bomo širili. Ko bomo dosegli samozadostnost pri preskrbi, bomo toliko lažje zahtevali manj kakovostna zemljišča za turistične načrte. Denimo za igrišče za golf,« je dejal Popovič, prepričan, da je v slovenski Istri dovolj površin za golf, ki ne bi ovirale veliko gospodarnejše pridelave hrane.
V Delu smo pred dvema tednoma pisali o koprskem upokojencu Šimetu Sučiću, ki že vrsto let živi pod pragom revščine in si z borno pokojnino le s težavo privošči kakšen priboljšek. Mednje šteje že zdravo zelenjavo ali sadje. Podobnih stisk je v Sloveniji na tisoče. »Zato smo se v Kopru lotili projekta socialno-ekološke kmetije. Temelje bomo postavili že letos, prvo zelenjavo pa bomo pobrali pozimi, najkasneje spomladi,« je povedal eden od pobudnikov in koordinatorjev projekta podjetnik Radivoj Andjelkovič. Župan Popovič je dejal, da je v občini 514 hektarov neobdelanih kmetijskih površin.
»Sklad kmetijskih zemljišč ima na Obali več kot 500 hektarov zaraščenih površin, če upoštevamo še zasebna zemljišča, je to več kot 1000 hektarov. Zamisel o občinski kmetiji sem dobil, ko sem poslušal kmetijskega ministra Dejana Židana, ki pravi, da pri pridelavi hrane nismo samozadostni. Poskušali bomo postaviti nekakšen laboratorij, kjer bomo pridobivali ekološko hrano predvsem za najrevnejše, pa tudi za vrtce, šole, socialne zavode, brezdomce in druge, ki jim zagotavljamo socialno pomoč. Če bo poskusna kmetija uspela, bomo površine povečali in vsaj tukajšnjim prebivalcem zagotovili, da jim ne bo manjkalo zelenjave, sadja in nekaterih mlečnih proizvodov,« je dejal Popovič.
Občina letos za projekt 330.000 evrov
Radivoj Andjelković je povedal, da je največja skrb, kako zagotoviti dovolj delovne sile. Za socialno-ekološko občinsko kmetijo so najprej angažirali strokovnjake Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, Kmetijskega inštituta in kmetijske zbornice. Najprej se bodo lotili dveh nalog: ureditve 11,7 hektara velikega sadovnjaka pri Pučah in sodobno opremljenega (osvetljenega in ogrevanega) rastlinjaka za zelenjavo in plodovke, velikega 4000 kvadratnih metrov, pri Vrtnariji Marjetica Koper na Škocjanu. Za oboje so strokovnjaki že izdelali projekte. V občinskem proračunu je letos predvidenih 181.145 evrov za sadovnjak in 150.000 za rastlinjak. K temu bi morala država (Javna agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja) primakniti delež nepovratnih sredstev. Prihodnje leto pa je občina temu programu namenjena dodati še podobno vsoto denarja (odvisno od tega, koliko bo pridobljenih nepovratnih sredstev).
»Zemljišče pri Pučah smo že očistili, v kratkem ga bodo globoko preorali in zasejali s podorino, ga primerno pognojili in jeseni sadili sadno drevje. Sprva bi sadili mandlje, kakije, fige in žižule. Celotna vrednost sadovnjaka (z zaščitnimi ograjami vred) naj bi bila 260.000 evrov. Pri tem projektu, ki ga je izdelala svetovalka za sadjarstvo Irena Vrhovnik, pričakujemo 30-odstotni delež nepovratnih sredstev. Rastlinjak bi stal okoli pol milijona evrov. Od tega naj bi pridobili do 70 odstotkov nepovratnih sredstev. Projekt, ki ga je zastavil strokovnjak Blaž Germšek, bi že začeli, vendar čakamo s prijavo na obljubljeni razpis. Dokumentacijo imamo pripravljeno in z deli ne smemo prehitevati, če želimo ostati v konkurenci. Rastlinjak bi bil osvetljen z led lučmi, opremljen s prezračevanjem, namakanjem in ogrevan s pečjo na plin. Prvo zelenjavo in plodovke bi lahko v njem sejali že jeseni,« trdi Radivoj Andjelković.
Za šole, vrtce, domove starejših in revne
Pridelek bo namenjen šolam, vrtcem, domovom za starejše, drugim socialnim ustanovam, javni kuhinji, brezdomcem in tistim, ki živijo pod pragom revščine. Občina pa se ne namerava ustaviti samo pri tem. V sadovnjaku bi redili domače kokoši. Zunaj sadovnjaka pa bi redili nekatere avtohtone živali za pridelavo mleka: istrske koze, ovce, osle in istrsko govedo (boškarina). Nekateri lokalni kmetje bi se radi pridružili z dodatnimi programi: denimo s postavitvijo posebnega oljčnika z različnimi vrstami oljk z vsega sveta, ki bi postal nekakšen oljčni botanični vrt. Na to občinsko kmetijo bi vodili tudi turiste.
Projekt naj bi strokovno usmerjali priznani agronomi, delovno silo pa bi zagotavljalo občinsko komunalno podjetje Marjetica. Kasneje bi to postala samostojna občinska kmetija. Pri delu v sadovnjaku in rastlinjaku bi lahko po svojih močeh sodelovali tudi brezposelni ali upokojeni Koprčani, ki bi v zameno dobivali pridelke.
»Občina ima veliko neobdelanih površin. Če nam bo ta projekt uspel, ga bomo širili. Ko bomo dosegli samozadostnost pri preskrbi, bomo toliko lažje zahtevali manj kakovostna zemljišča za turistične načrte. Denimo za igrišče za golf,« je dejal Popovič, prepričan, da je v slovenski Istri dovolj površin za golf, ki ne bi ovirale veliko gospodarnejše pridelave hrane.
