Embalažna direktiva pred zaostritvijo

Cilj prenove je zmanjšanje nastajanja odpadkov, trajnost izdelkov pa mora postati norma.
Fotografija: Količina odpadne embalaže raste, čeprav je embalaža čedalje tanjša. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Količina odpadne embalaže raste, čeprav je embalaža čedalje tanjša. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Evropska komisija pripravlja nove spremembe embalažne direktive, saj sta tako zeleni dogovor kot akcijski načrt za krožno gospodarstvo postavila nove zahteve. Med drugim bodo kupci na embalaži lahko videli jasne označbe,­ kolikšen delež te je ­mogoče reciklirati.

Večja težava je, da je odpadne embalaže čedalje več, leta 2016 že več kot 60 milijonov ton, kljub temu, da je trend tanjšanje in zmanjšanje mase embalaže. To poganjajo rast prebivalstva, manj številna gospodinjstva, rast porabe na osebo, priročnost, manj ponovne uporabe, spletna trgovina in preveč embalaže. Maja Desgress du Lou iz generalnega direktorata za okolje je kot preveč pakirane navedla slaščice, pri katerih je zavit vsak kos, vse skupaj pa je še v kovinski škatli.

Več kot polovico odpadne embalaže odložimo ali sežgemo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Več kot polovico odpadne embalaže odložimo ali sežgemo. FOTO: Leon Vidic/Delo


Druga težava je, da 57 odstotkov plastične embalaže odložimo ali sežgemo, kar je posledica šibkih predpisov. Velikokrat je tako ravnanje cenejše od sistemov ponovne uporabe (nekoč smo imeli vračljive steklenice) in recikliranja. Dodat­ne težave so majhnost in sestava embalaže za s sabo, količine za eno osebo in zaščitne plasti za hrano.



Tretja težava je majhna poraba sekundarnih materialov. Reciklirana plastika je velikokrat dražja od »sveže« plastike iz nafte, tehnologije recikliranja po drugi strani ne zagotavljajo visokokakovostnih sekundarnih materialov pa tudi osnove za to so preslabe. Sistemi ločenega zbiranja odpadkov so marsikje nezadostni pa tudi embalaža ni narejena tako, da bi jo bilo preprosto predelati.

Skaza za svoje izdelke iz reciklirane plastike materiale uvaža. FOTO: Roman ŠŠipić/Delo
Skaza za svoje izdelke iz reciklirane plastike materiale uvaža. FOTO: Roman ŠŠipić/Delo


Spremembe embalažne direktive bodo pripravili do konca prihodnjega leta, od septembra do konca januarja pa so osnutki v javni razpravi. Ob pripravi sprememb embalažne direktive v komisiji pripravljajo tudi študijo z oceno učinkov sprememb. Glavni cilj je zmanjšanje količine odpadne embalaže. Najprej, vsi izdelki naj bodo trajnostni, to bo norma. Potrošniki in javni naročniki morajo imeti več vpliva, kar je mogoče doseči z označbami o izvoru izdelka, njegovi »zelenosti« pa tudi možnosti ponovne uporabe ali recikliranja.


Ponovno uporabiti, reciklirati, kompostirati


Prva rešitev je odstranitev embalaže, ki je ne potrebujemo. Druga je povezana z inovacijami, saj bo morala biti leta 2030 vsa embalaža taka, da jo bo mogoče ponovno uporabiti, reciklirati ali kompostirati. Vso embalažo je treba spraviti v krog in ohraniti v gospodarstvu, nič je ne sme končati v okolju. Maja Desgress du Lou je opozorila, da bo leta 2035 na odlagališčih lahko končalo le 5 odstotkov odpadkov iz gospodinjstev. Tudi zato priprav­ljajo zakonodajo o pridobivanju, označevanju in uporabi bioplastike, pa tudi o biorazgradljivi plastiki. Popravili bodo tudi zakonodajo o označevanju in merjenju reciklabilnosti izdelkov.

V okolje plastika ne bi smela priti. FOTO: Inštitut za vode
V okolje plastika ne bi smela priti. FOTO: Inštitut za vode


Embalažna direktiva zajema vso embalažo, iz gospodinjstev, industrije in transporta, in vse materiale, od plastike in papirja do stekla, aluminija, drugih kovin in lesa. V komisiji razmišljajo o pozitivnem in negativnem seznamu embalaže. Maja Desgress du Lou še ne ve, kako bo z embalažo iz zdravstvenih dejavnosti, kjer imajo posebne predpise. Tudi embalaža za svežo hrano bo še predmet razprav.

Preberite še:

Komentarji: