Gorenjska prva s strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam

Gorenjska je kot prva slovenska regija dobila strategijo prilagajanja podnebnim spremembam. Pripravljajo tudi akcijski načrt, ki bo podlaga za izvajanje konkretnih ukrepov. Največ investicij bo namenjenih protipoplavnim ukrepom in sanaciji plazov, denar zanje pa bo večinoma zagotovljen iz evropskega in državnega proračuna.

Strategija se osredotoča na razvoj celovitega pristopa za obvladovanje posledic podnebnih sprememb in krepitev odpornosti skupnosti, gospodarstva in okolja. Akcijski načrt bo pripravljen okvirno do junija prihodnje leto in bo podlaga za črpanje evropskih sredstev ter izvajanje konkretnih projektov na terenu. Tam bo bolj razvidno, kolikšna bo finančna ocena ukrepov, je povedal Črtomir Kurnik iz Lokalne energetske agencije, enega od pripravljavcev strategije.

Boji se, da se bodo nekateri projekti iz strategije zaradi umika obravnave predloga podnebnega zakona zamaknili: »V strategiji smo zbrali ukrepe, ki jih občine izvajajo in načrtujejo. Zaradi razpisov in zamika pri sprejetju podnebnega zakona trenutno še pripravljamo pregled dinamike vlaganj v ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam.«

V Sloveniji je bilo v zadnjih 40 letih za več kot 17 milijard evrov škode zaradi posledic podnebnih sprememb. Gorenjska je ena najbolj ranljivih regij. Pestijo jo vse pogostejši ekstremni vremenski dogodki, pomanjkanje snega in izrazito segrevanje. V poplavah avgusta 2023 je na podlagi vladnega sklepa o končni oceni škode utrpela za 190 milijonov evrov škode, od tega največ na vodotokih.

Gorenjska je v poplavah avgusta 2023 utrpela za 190 milijonov evrov škode, od tega največ na vodotokih. FOTO: Črt Piksi

Ključna vloga občin

Svet gorenjske regije, v katerem so predstavniki 18 občin, je strategijo potrdil na seji osmega aprila. Dokument je bil pripravljen v sodelovanju gorenjske regije z evropsko misijo za prilagajanje na podnebne spremembe in projektom MIP4Adapt. Zajema obdobje do leta 2030, s pogledom do 2035. Vključuje analizo podnebnih tveganj, prednostne sektorje, ciljne skupine in sistematičen nabor ukrepov za prilagajanje v kmetijstvu, gozdarstvu, vodnem gospodarstvu, zdravstvu, turizmu, prometu in na drugih ključnih področjih. Posebno pozornost namenja ranljivim skupinam in vključevanju lokalnih skupnosti.

Podnebnega zakona še ne bo, v vsakem primeru bodo fosilna goriva dražja

Med ključnimi poudarki je vzpostavljanje zelene infrastrukture, ki je temelj za učinkovite in naravne rešitve pri prilagajanju na podnebne spremembe. Strategija prav tako predvideva nadgradnjo vodne in prometne infrastrukture, ki bo prilagojena novim podnebnim razmeram. Po sprejetju nacionalne strategije prilagajanja na podnebne spremembe bodo to pregledali in jo po potrebi dopolnili vsaki dve leti.

Eden od projektov je zadrževalnik pod Sušo, ki je še zadnji ključni ukrep, začrtan v 34 milijonov evrov vrednem projektu protipoplavne ureditve porečja Selške Sore. Stal bo okoli 16 milijonov evrov, sofinanciran bo iz evropskih sredstev. Suhi zadrževalnik bo imel 20 metrov visoko pregrado in bo lahko zadržal milijon kubičnih metrov vode. Tako ob močnem neurju voda ne bo več zdrvela v Železnike, temveč se bo zbirala v zadrževalniku in se kontrolirano spuščala dolvodno, ne da bi prestopila bregove.

Pri uresničevanju strategije bodo ključno vlogo prevzele občine, ki se jo bodo zavezale izvajati na lokalni ravni. Določeni ukrepi pa presegajo lokalno pristojnost in zahtevajo celovit pristop na državni ravni. Izvajanje strategije bo koordinirala delovna skupina za prilagajanje na podnebne spremembe.

Spodbuditi želijo še druge regije

Ob predstavitvi strategije za Gorenjsko so napovedali, da bo v enem mesecu pripravljena strategija za goriško regijo, podravska pa je lani končala pripravo ocene ranljivosti, ki je izhodišče za pripravo regionalne strategije, so pojasnili na ministrstvu za podnebje, okolje in energijo (Mope). Ministrstvo ni nosilec tega projekta, se pa na povabilo regij udeležuje dogodkov, povezanih s pripravo strategij. V okviru projekta LIFE4ADAPT, katerega vodilni partner so, pa bodo skupaj s Skupnostjo občin Slovenije in podjetjem Zavita skušali k pripravi regionalnih strategij spodbuditi preostale regije.

Predlog podnebnega zakona, ki ga je vlada pred časom umaknila, predvideva pripravo nacionalne strategije prilagajanja, ki jo pripravlja Mope v sodelovanju z drugimi ministrstvi in deležniki. Po njej je predvidena še priprava 12 regionalnih akcijskih načrtov. Za slednjo bodo odgovorne regije, v akcijskih načrtih pa bi morali biti opredeljeni viri financiranja ukrepov. Priprava regionalnih strategij prilagajanja v okviru evropske misije ni odvisna od sprejetja podnebnega zakona, je pa ta predviden kot podlaga za pripravo regionalnih akcijskih načrtov, ki so brez podnebnega zakona izključno prostovoljni, so poudarili na ministrstvu.