Interventni zakon podprt, ureditev sistema prihodnje leto

Junija prihodnje leto bo v sistem vključena vsa embalaža, mala podjetja bodo imela pavšal do pol tone embalaže.
Fotografija: Kupi odpadne embalaže se krčijo, a do sistema je še dolga pot. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
Kupi odpadne embalaže se krčijo, a do sistema je še dolga pot. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

»Na terenu imamo urgentni problem, iz tega je treba izhajati pri obravnavi interventnega zakona,« je poslance v odboru za infrastrukturo, okolje in prostor opozoril minister za okolje in prostor Jure Leben. Priznal je, da zakon ni popoln, a ni več časa za ureditev razmer. Poslanci so se strinjali in zakon podprli brez glasu proti, prihodnji teden pa o njem odloča državni zbor.

S tem, da je kupe odpadne embalaže in sveč treba pospraviti, so se strinjali vsi. Ministrstvo za okolje in prostor je s spremembo uredbe o embalaži konec oktobra omogočilo komunalnim podjetjem, da izberejo družbe, ki jim bodo odpeljale nakopičene odpadke za 120 evrov na tono. Ljubljanski Snagi je tako Kostak že odstranil dobrih tisoč ton odpadne embalaže, z dopolnitvijo tristranske pogodbe, podpisnik je še MOP, pa so skupno količino odpadkov, ki jih bo odpeljal Kostak, povečali na 2500 ton. V skladišču bo ostalo še več kot 500 ton. Na MOP imajo v pregledu skupaj 28 takih pogodb.

Rešitev iz spremenjene uredbe so prenesli tudi v interventni zakon. Za odvoz in predelavo tone odpadne embalaže bo država iz proračuna zagotovila 120 evrov, z dodanim 9,5- odstotnim davkom pa pokrila tudi različne stroške odvoza iz posameznih krajev. Za odvoz tone odpadnih sveč bodo namenili 200 evrov. Dodana je določba, da ima država pravico del stroškov intervencije zaračunati zavezancem oziroma družbam za ravnanje z odpadno embalažo.


Nujno, a pravno sporno


Največ pripomb na to določbo ima zakonodajno pravna služba. Metoda Hrovat Pirnat je pojasnila, da so interventni ukrepi nujni, ustavno in zakonsko tu ni težav. S predvidenimi regresnimi zahtevki pa MOP presega obseg interventnosti, saj pravna podlaga za zahtevke ne obstaja. Še več, sodna praksa upravnega sodišča kaže, da obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo izvirajo iz pogodb s podjetji, ki dajejo embalažo na trg. Poleg tega interventni zakon spreminja zakon o varstvu okolja. »Sistem je odpovedal, kriva je država, pa tudi podjetja, zato se regresnim zahtevkom ne moremo odpovedati,« na to odgovarja Leben. Igor Zorčič (SMC) pa je pravnike opozoril, da obstaja tudi ustavna pravica državljanov do čistega okolja.

Za odpadne sveče bi bila dovolj ena družba, meni minister za okolje. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice
Za odpadne sveče bi bila dovolj ena družba, meni minister za okolje. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice


Več poslancev je sicer prepričanih, da bo družbam težko zaračunati stroške interventnih ukrepov. Zvonko Černač (SDS) je ugotovil, da zaradi neurejenega sistema poslanci sprašujejo vlado že od leta 2009, na koncu pa bo vseeno država plačala za to pospravljanje 1,5 milijona evrov. Černač je zagotovil, da bo njihova poslanska skupina podprla interventni zakon, če bodo skrajšali rok, do katerega bo veljal (30. junij 2020), saj se s takimi zakoni ne da reševati težav v nedogled. Leben je odgovoril, da je predvidena sprememba zakona o varstvu okolja na devetih področjih, zato se lahko postopek zavleče. Če pa bi se dogovorili, da imajo odpadki prednost, bi lahko sistem ravnanja z odpadki spremenili že do konca prihodnjega leta.


Komunale bodo spet kaznovane?


Sebastijan Zupanc, direktor zbornice komunalnega gospodarstva, je opozoril, da na nesistemskost ravnanja z odpadno embalažo in svečami opozarjajo že več kot 10 let, letos pa je komunalam prekipelo. To se utegne zgoditi še enkrat, saj interventni zakon predvideva označitev doslej nakopičene odpadne embalaže in sveč, tako, da se ne mešajo z na novo nastalimi. »Za to bi morala večina komunal zagotoviti dodatna zemljišča, teh pa večina nima. Prostor ima le pet komunal, dostop do odpadkov z dveh strani pa šest komunal, 21 jih nima ne enega ne drugega. Zagrožene kazni za nespoštovanje določb pa znašajo med 20.000 in 40.000 evrov,« je opozoril Zupanc.

Med temi podjetji je tudi Snaga, ki je tisoč ton odpadne embalaže skladiščila kar v Kostaku. »Prostora imamo za 300 ton, skladiščiti pa smo morali 3500 in tudi več ton odpadne embalaže,« je povedal Janko Kramžar, direktor Snage, ki pa je zadovoljen, da so na MOP prvič ugotovili, da je na terenu katastrofalno stanje.

Za ureditev sistema bo treba spremeniti zakon o varstvu okolja. Prihodnjega 1. junija bo začela veljati le sprememba, po kateri bo v sistem vključena vsa embalaža, odpravljen bo odpustek za vse, ki so na trg dali manj kot 15 ton embalaže. Mali proizvajalci, ki jih taka ureditev najbolj skrbi, bodo lahko plačevali pavšal. Na posvetih januarja in februarja pa se bo treba odločiti še o tem, ali Slovenija potrebuje še eno sežigalnico odpadkov. Za to odločitev so nujni odgovori na vprašanja, kaj bi sežigali, kako bi čistili izpuhe in kako bi jih nadzirali, Leben je prepričan tudi, da mora taka naprava biti neprofitna. Minister je poleg tega prepričan, da je za ravnanje z odpadnimi svečami dovolj ena družba, kaj dosti več jih majhna država ne potrebuje niti za odpadno embalažo. Mogoče rešitve bo Leben preverjal tudi v Bruslju.

Preberite še:

Komentarji: