Rekordno malo brezposelnih, povpraševanje po delavcih pa veliko

Število brezposelnih v Sloveniji je doseglo nov najnižji rekord od osamosvojitve. Konec junija je bilo na zavodu za zaposlovanje 42.398 brezposelnih oseb, kar 1,8 odstotka manj kot maja in 2,2 manj kot pred letom dni. Na zavodu opažajo manj prijav brezposelnih po izteku pogodb za zaposlitev za določen čas, je pa nekoliko več prijav presežnih delavcev in tistih, ki so brez službe ostali zaradi stečajev.

Za brezposelne do 1660 evrov bruto nadomestila

Podatki zavoda kažejo, da se je junija pri njih na novo prijavilo 3775 brezposelnih oseb, med katerimi je bilo 1544 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas, 676 presežnih delavcev, 35 brezposelnih zaradi stečajev in 344 iskalcev prve zaposlitve.

»Povpraševanje po delavcih ostaja veliko, čeprav se nekoliko umirja,« je povedala generalna direktorica zavoda Greta Metka Barbo Škerbinc. Po njenih besedah sta ključna izziva trga dela nizka brezposelnost in pomanjkanje kadra z ustreznimi kompetencami. Zavod pričakuje, da bo ob koncu leta registriranih približno 46.800 oseb.

Aktivno nad nemotivirane iskalce

Kot je razumeti Barbo Škerbinc, od prijavljenih oseb pričakujejo aktivno iskanje zaposlitve. »Če se izkaže, da osebe niso motivirane za zaposlitev, se gre v postopke,« je pojasnila, zato tudi krepijo službo za nadzor. Direktorica priznava, da tega ni preprosto odkriti, a prej ali slej ugotovijo, ali nekdo ni motiviran. Lani so tako odkrili 3263 kršitev, letos tisoč.

Povpraševanje po delavcih ostaja visoko, je povedala generalna direktorica zavoda Greta Metka Barbo Škerbinc. FOTO: Črt Piksi

Na vprašanje Dela, kako bo na motiviranost za iskanje službe vplivalo zvišanje nadomestil za brezposelne, ki jih z novim letom predvideva nedavno sprejeti novi zakon o upravljanju trga dela, Barbo Škerbinčeva ni odgovorila: »Tega ne bi komentirala, saj je vložena zahteva za razpis referenduma na ta zakon, a tudi višja nadomestila enkrat potečejo.«

Ni zanimanja za krajši delovni čas

Na zavodu se pripravljajo tudi na uveljavitev sheme o skrajšanem delovnem času, ki začne veljati 12. julija, vlada pa jo lahko aktivira v primeru naravne nesreče, epidemije ali gospodarske krize. V tem primeru bi podjetja, tudi le v posamezni panogi, lahko dobila subvencijo za nadomestilo plače za delavce, ki bi jih vključila v ukrep. Čeprav se je gospodarstvo zelo zavzemalo za sprejetje te sheme, na zavodu pravijo, da večje povpraševanja po tej pomoči opažajo, saj so v klicni center prejeli le eno vprašanje.

Delodajalci sicer za drugo polovico letošnjega leta napovedujejo 2,1-odstotno rast zaposlenosti, kar je bolj optimistično kakor jeseni. Najvišje rasti zaposlenosti so napovedali delodajalci drugih poslovnih dejavnosti, nastanitvenih in gostinskih dejavnosti ter področja prevoza in skladiščenja. Najpogosteje bodo iskali voznike težkih tovornjakov in vlačilce, varilce, delavce za preprosta dela, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike, prodajalce, zidarje, kuharje, nabavnike ter poklice za zdravstveno in socialno oskrbo.

Zaposlovanje tujcev

Zaradi pomanjkanja kadra delodajalci neskladja na trgu dela še vedno blažijo z zaposlovanjem tujih delavcev, ki predstavljajo že 16 odstotkov aktivnega prebivalstva pri nas. Zavod je v prvem polletju izdal skoraj 8000 delovnih dovoljenj za državljane Srbije ter Bosne in Hercegovine, ob tem pa še 12.555 soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo. Največ za državljane balkanskih držav, v zadnjem času pa narašča tudi število delavcev iz Indije in Nepala.