Kemis nadaljuje poslovanje, kljub odločbi inšpektorjev

Gradbeni inšpektorat je odločil, da morajo podreti glavno stavbo in odstraniti bazen za požarno vodo.
Fotografija: 0311
Odpri galerijo
0311

Iz Kemisa sporočajo, da so prejeli odločbo inšpektorata, da je glavna stavba, v kateri potekata ravnanje z odpadki in skladiščenje, nelegalna gradnja, zato jo je treba podreti, ravno tako nelegalen bazen pa morajo odstraniti do 15. aprila. Prepričani so, da odločba ni skladna z zakonodajo, poleg tega izpostavlja podjetja, gospodinjstva, okolje in Kemis dodatnim tveganjem.

V Kemisu znova opozarjajo, da je gradnja po uničujočem požaru maja 2017 potekala pod neprestanim nadzorom inšpektorata za okolje in prostor, ta pa je dve leti zapisniško ugotavljal, da gre za nujno gradnjo.

»Kemis bo kljub nezakoniti odločbi nadaljeval poslovanje, saj bi s prenehanjem delovanja Slovenija ostala brez pomembnega objekta za ravnanje z nevarnimi odpadki. Povečala bi se tako požarna kot okoljska tveganja. Slovenska gospodinjstva, gospodarstvo in javna komunalna podjetja ne morejo računati na to, da bodo za tiste nevarne odpadke, ki jih prevzemamo v Kemisu, poskrbela druga podjetja,« pravi direktor Kemisa Boštjan Šimenc in dodaja, da je to pomembneje od nezakonite odločbe.

Gradbeni inšpektorji so Kemis med majem 2017 in avgustom 2019 obiskali šestkrat. Izdali niso nobene odločbe o ustavitvi gradnje, saj niso ugotovili nobene kršitve gradbene zakonodaje. Obnova, ki so ji dodali še nov protipožarni sistem z bazenom, je stala sedem milijonov evrov, dobrih šest milijonov je Kemis dobil od zavarovalnic po požaru.

Rušenje glavne stavbe bi pomenilo konec delovanja Kemisa, saj v njej potekajo sprejem, skladiščenje in obdelava odpadkov. Težav pri ravnanju z nevarnimi odpadki Slovenija ne bi uredila v enem letu, kolikor časa lahko podjetja skladiščijo svoje odpadke. Poleg tega se Slovenija ne more dolgoročno zanašati na to, da bodo v drugih državah poskrbeli za njene odpadke. Zato mora poskrbeti za povečanje samozadostnosti, pri tem pa zapiranje požarno varnega podjetja ni smotrno.


Poleg plastike še nevarni kupi


Kemis ima pogodbeno dogovorjene kvote za odstranjevanje odpadkov pri tujih partnerjih. »Nobenega zagotovila ni, da bodo tuji partnerji Kemisove kvote podelili kakšnemu drugemu slovenskemu podjetju,« pravi Šimenc in dodaja, da na leto poskrbijo za do 25.000 ton nevarnih odpadkov, ki nastanejo v bolnišnicah, šolah, drugih javnih ustanovah, v industriji in gospodinjstvih.

Tveganje za nepravilno ravnanje z nevarnimi odpadki bi se tudi povečalo, podobno kot po požaru. Nevarni odpadki so se nakopičili pri komunalah, več pa jih je končalo tudi v okolju in kanalizaciji. Dodatno tveganje sta zasedenost sežigalnic v tujini in rast cen.

Preberite še:

Komentarji: