Največja težava je promet, 
v dveh tretjinah osebni

Ljubljana – »Letos bomo še prijazni in bomo ozaveščali, dolgoročno pa tako ne bo šlo,« je na prometne težave opozoril Bojan Žlender z ministrstva za infrastrukturo (MZI) in spomnil, da so prometno varnost izboljšale šele visoke kazni. Tanja Bolte z ministrstva za okolje (MOP) pa meni, da je za temeljite izboljšave treba urediti učinkovit javni promet.
Fotografija: Osebni avtomobili izpustijo dve tretjini emisij prometa.
Odpri galerijo
Osebni avtomobili izpustijo dve tretjini emisij prometa.

Slovenija izpolnjuje zaveze iz pariškega sporazuma in dosega cilje, ki si jih je postavila za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kaže Podnebno ogledalo 2018. Popolnoma brez skrbi pa na Institutu Jožef Stefan in na ministrstvu za okolje in prostor ne morejo biti. V preteklih dveh letih so se emisije spet povečale, predvsem iz prometa in stavb, zato so se emisije toplogrednih plinov povečale bolj kot gospodarska aktivnost. Slovenija za zdaj kljub temu še ostaja znotraj postavljenih ciljev, je povedala direktorica direktorata za okolje na MOP Tanja Bolte. Leta 2016 so bile emisije toplogrednih plinov od letnega cilja nižje za 9,9 odstotka, v primerjavi z letom 2005 pa so se znižale za dobrih pet odstotkov.

Največji delež v emisijah, ki niso vključene v evropsko trgovalno shemo, je s skoraj 51 odstotki imel promet. To je tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005–2016 povečale za kar 28,7 odstotka. Zgolj leta 2016 so se emisije prometa povečale za šest odstotkov. Približno dve tretjini emisij povzroča osebni promet z avtomobili, tretjino pa tovorni promet in avtobusi. »Do leta 2030 bo osebnega prometa več za še 30 odstotkov, tovornega prometa pa za 60 odstotkov,« je opozoril Bojan Žlender z MZI in dejal, da je Slovenija leta 2015 sprejela strategijo prometa o železnici, javnem prometu in trajnostni mobilnosti. »Ste slišali ceste? Niste, a ko pridemo v občine, vsi govorijo o nujnih obnovah in gradnji cest,« je dejal Žlender in dodal, da bomo v prometu cilje do leta 2020 še izpolnili, saj je emisije mogoče povečati za 27 odstotkov, do leta 2030 pa si tega nihče ne upa zatrditi, saj bo treba emisije med letoma 2020 in 2030 zmanjšati za devet odstotkov.

Vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan Stane Merše je tudi omenil, da se v Sloveniji še vedno preveč vozimo z osebnimi vozili. Spodbudno pa je, da se povečuje število opravljenih kilometrov v javnem potniškem prometu, več je tudi evropskega denarja za ukrepe mobilnosti. V novi finančni perspektivi bo Slovenija lahko črpala 125 milijonov evrov za ureditev peščevih površin, kolesarskih poti in za javni potniški promet in električno mobilnost.

Peter Novak meni, da prometa v Sloveniji ne bo mogoče urediti, dokler ne bodo zaposleni za pot v službo in iz nje dobili vozovnico javnega potniškega prometa, ne pa zneska pri plači. Tanja Bolte je ugovarjala, da je treba najprej urediti javni potniški promet, da bi bil tak ukrep mogoč. Velika rezerva pa so do okolja škodljive subvencije, za kar 123,6 milijona evrov na leto. Večino subvencij predstavlja vračilo trošarin za dizelsko gorivo prevoznikom in kmetijam.

Emisije iz kmetijstva

Iz kmetijstva pride skoraj 16 odstotkov vseh emisij, ki niso vključene v evropsko trgovalno shemo. Emisije iz kmetijstva se od leta 2013 nekoliko povečujejo, vendar so bile že leta 2016 pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Težave so pri proizvodnji mleka, denimo, nastaja preveč emisij, ukrepi so prostovoljni, podatki, denimo o količini ogljika v tleh, pa nepopolni. Slovenija ima vsako leto manj kmetijskih zemljišč, cilj pa je povečanje samopreskrbe. Hermina Oberstar z ministrstva za kmetijstvo je povedala, da je večina države primerna za rejo živine, ki povzroča 70 odstotkov emisij kmetijstva.

Na področju stavb, ki prispevajo 12 odstotkov emisij, so se emisije med letoma 2005 in 2014 zelo zmanjšale, za skoraj polovico, nato pa dve leti spet povečevale. »Če stavbe ne bi prihranile milijona ton ogljikovega dioksida, toliko kot jih je prispevala rast prometa, bi bili rezultati precej skrb vzbujajoči,« ugotavlja Merše.

Komentarji: