Nevladniki vladi: prepoznajte podnebne spremembe kot nacionalno krizo

Pospešen prehod v brezogljično družbo mora biti prednostna naloga vlade.
Fotografija: Mladi po vsem svetu, tudi pri nas, zahtevajo varno prihodnost. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
Mladi po vsem svetu, tudi pri nas, zahtevajo varno prihodnost. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Ljubljana – Nevladne organizacije so danes vladi poslale pismo, v katerem pozivajo, naj podnebne spremembe prepozna kot nacionalno krizo ter jo začne prednostno in sistemsko obravnavati.

»Prav zdaj, to poletje, slovenska vlada pripravlja ključne strateške dokumente, ki bodo določili smer naše prihodnosti v čedalje bolj spreminjajočem se podnebju. In letos je zadnji čas za ukrepanje, da še ujamemo vlak t. i. varne meje – meje, ki so jo postavili znanstveniki, in meje, h kateri se je s pariškim podnebnim sporazumom zavezala mednarodna skupnost. Ker je resna nevarnost, da moč argumentov, zdrava pamet in javni interes ne bodo zmagali, je potrebna akcija. Vlada mora trend pasivnega ukvarjanja s podnebnimi spremembami prekiniti z odločnim ukrepanjem na vseh področjih družbenega življenja,« pišejo nevladniki.


Slovenija se segreva dvakrat hitreje


Bistvo poziva so strnili v šest točk. Vlado opominjajo, da so alarmantne razsežnosti podnebnih sprememb znanstveno dokazane in zahtevajo takojšnje ukrepanje. Podnebne spremembe ogrožajo vse dele slovenske družbe, vse naše dejavnosti in naše dolgoročno preživetje. Slovenija se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Suše, vročinski valovi, poplave in neurja so vse pogostejši in vse bolj intenzivni.

Pozabljamo, da smo del narave. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Pozabljamo, da smo del narave. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Zdravo življenjsko okolje je ustavna pravica, ki jo mora zagotavljati država, vendar vlada tega ne počne, zato mora nemudoma začeti izpolnjevati svojo dolžnost in preprečiti podnebno katastrofo. Slovenija se je k ukrepanju zavezala s podpisom pariškega podnebnega sporazuma, zato mora biti prednostna naloga vlade pospešen prehod v brezogljično družbo.



Ker vlada prav zdaj sprejema ključne odločitve glede naše podnebne prihodnosti, podpisniki poziva pričakujejo, da se bo odzvala odločno in z zavezujočim načrtom ukrepanja, ki nam bo omogočil dolgoročni obstoj. European Climate Foundation je slovenski osnutek energetsko-podnebnega načrta, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, ocenila kot najslabše pripravljen med 28 osnutki, ki so jih morale države članice EU do začetka leta poslati v Bruselj. Manjkala naj bi mu ambicioznost, kredibilnost in jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050. V vladi so že priznali, da ni moglo biti drugače, saj je zmanjkalo časa in so v osnutek le prekopirali nekatere veljavne načrte.





Ministrstvo za okolje in prostor medtem pripravlja okvir dolgoročne podnebne politike Slovenije, ki mu bo v prihodnjem letu sledila dolgoročna podnebna strategija, kako bo Slovenija dosegala cilje pariškega podnebnega sporazuma.



Podnebni štrajk mladih za ohranitev planeta. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Podnebni štrajk mladih za ohranitev planeta. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Poziv vladi, ki ga lahko podpre vsak z oddajo glasu na spletni strani podnebnakriza.si, so pripravili Greenpeace Slovenija, Umanotera, društvo Focus in PIC, pridružilo pa se mu je več drugih organizacij (čebelarska zveza, planinska zveza, Rdeči križ, Karitas, zveza potrošnikov, društvo novinarjev, Mladi za podnebno pravičnost, …) in vidni posamezniki s področja trajnostnega razvoja, človekovih pravic, kulture, pravic potrošnikov, mladine, kmetijstva in delavskih pravic.



Pozivu so se pridružili tudi taborniki in Rdeči križ. Jernej Stritih, starešina Zveze tabornikov Slovenije, je opozoril, da so taborniki organizacija, ki s pomočjo narave vzgaja mlade ljudi v samostojne, angažirane, odgovorne in solidarne posameznike. »S posledicami podnebnih spremembe se že soočamo ob naših obiskih narave, zato se zavedamo, kakšen izziv predstavljajo za prihodnost mladih. Odgovornosti za odgovor na podnebne spremembe ne smemo več prenašati na prihodnje generacije. Pozivu se pridružujemo, ker mora sedanja generacija odraslih opraviti svojo dolžnost do sveta in do potomcev,« pravi Stritih.

Nimamo drugega planeta. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Nimamo drugega planeta. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Alojz Kovačič, predsednik Rdečega križa Slovenije, pa opozarja, da v njihovi organizaciji vidijo podnebne spremembe kot eno največjih tveganj in groženj v prihodnjih desetletjih. »Naraščajoča podnebna tveganja že vplivajo na skoraj vse vidike dela naše organizacije. Tako na področju zdravja kot tudi v pripravljenosti in ukrepanju ob naravnih in drugih nesrečah. Pripraviti se bomo morali na raznovrstne dogodke in jih predvideti ter se osredotočiti na zmanjšanje sedanjih in prihodnjih humanitarnih vplivov podnebnih sprememb ter podpreti ljudi, da se soočijo z njimi. Tako ob lokalnih izrednih razmerah kot ob nepričakovanih nesrečah in katastrofah izven meja naše domovine. In ker vlada prav zdaj sprejema ključne odločitve, ki bodo začrtale našo podnebno prihodnost, pričakujemo, da nam bo z odločnim in zavezujočim načrtom ukrepanja za vse sektorje omogočila dolgoročni obstoj,« opozarja tudi Kovačič.

Komentarji: