Onesnažen zrak še vedno velik ubijalec
V Evropi bi lahko letno s preprečevanjem onesnaževanja zraka preprečili 50.000 smrti.
Odpri galerijo
Takole onesnažen zrak je lahko v Parizu. Fotografija je iz leta 2016, ko je bil zrak najbolj onesnažen v več kot desetletju. FOTO: Gonzalo Fuentes/Reuters
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da zaradi onesnaženega zraka na leto umre več kot sedem milijonov ljudi. Samo v Evropi bi lahko na leto, če bi brzdali onesnaževanje zraka, preprečili 50.000 smrti.
Problematika je največja v metropolah, kjer je veliko prometa in velika poraba energije. WHO priporoča, da število delcev PM2,5 v povprečju na leto ne preseže deset miligramov na kubični meter zraka. Za dušikov dioksid (NO2) pa je mejna vrednost 40 miligramov na kubični meter, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V študiji, objavljeni v reviji Lancet Planetary Health, so ugotovili, da bi z omejevanjem teh dveh onesnaževal v okoli tisoč mestih po Evropi preprečili 51.213 prezgodnjih smrti na leto.
Podatki se močno razlikujejo od mesta do mesta. Raziskovalci so ugotovili, da je v povprečju v preučevanih mestih vsaj 84 odstotkov populacije izpostavljenih višjim koncentracijam delcev PM2,5 od priporočene vrednosti zdravstvene organizacije. V študiji so se med mesti najslabše odrezala mesta na severu Italije, na Poljskem in Češkem, najmanj smrti zaradi onesnaženosti zraka pa so ugotovili v mestih na Norveškem, Švedskem, Finskem in Islandiji.
Raziskovalci so pozvali k prepovedim kurjenja drv in premoga po domovih in širjenju zelenih površin po mestih.
Podatki Agencije za okolje za leto 2019 kažejo, da je bila onesnaženost zraka z delci PM10 v povprečju nižja kot leta prej. Letna mejna vrednost za delce PM10 in PM2,5 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Manj onesnažen zrak z delci je posledica ugodnih meteoroloških razmer, ki so prevladovale v zimskem obdobju leta in so omogočale razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10.
Prav tako na Arsu ugotavljajo, da izmerjene koncentracije dušikovega dioksida in skupnih dušikovih oksidov v zunanjem zraku ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, zato onesnaženost s tema dvema onesnaževalcema ni nevarna za zdravje ljudi in vegetacijo.
Problematika je največja v metropolah, kjer je veliko prometa in velika poraba energije. WHO priporoča, da število delcev PM2,5 v povprečju na leto ne preseže deset miligramov na kubični meter zraka. Za dušikov dioksid (NO2) pa je mejna vrednost 40 miligramov na kubični meter, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V študiji, objavljeni v reviji Lancet Planetary Health, so ugotovili, da bi z omejevanjem teh dveh onesnaževal v okoli tisoč mestih po Evropi preprečili 51.213 prezgodnjih smrti na leto.
Zaradi pandemije so lani sicer v marsikaterem mestu imeli manj onesnažen zrak.
Podatki se močno razlikujejo od mesta do mesta. Raziskovalci so ugotovili, da je v povprečju v preučevanih mestih vsaj 84 odstotkov populacije izpostavljenih višjim koncentracijam delcev PM2,5 od priporočene vrednosti zdravstvene organizacije. V študiji so se med mesti najslabše odrezala mesta na severu Italije, na Poljskem in Češkem, najmanj smrti zaradi onesnaženosti zraka pa so ugotovili v mestih na Norveškem, Švedskem, Finskem in Islandiji.
Raziskovalci so pozvali k prepovedim kurjenja drv in premoga po domovih in širjenju zelenih površin po mestih.
Podatki Agencije za okolje za leto 2019 kažejo, da je bila onesnaženost zraka z delci PM10 v povprečju nižja kot leta prej. Letna mejna vrednost za delce PM10 in PM2,5 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Manj onesnažen zrak z delci je posledica ugodnih meteoroloških razmer, ki so prevladovale v zimskem obdobju leta in so omogočale razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10.
Prav tako na Arsu ugotavljajo, da izmerjene koncentracije dušikovega dioksida in skupnih dušikovih oksidov v zunanjem zraku ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, zato onesnaženost s tema dvema onesnaževalcema ni nevarna za zdravje ljudi in vegetacijo.
