Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Okolje

Prepozno za žalni venec. Triglavskega ledenika ni več

Oba slovenska ledenika sta se od lani spet zmanjšala. Njuna površina se je približala doslej najmanjši izmerjeni izpred skoraj poldrugega desetletja. 
Posnetek Triglavskega ledenika iznad Kredarice z brezpilotnim letalnikom. FOTO: Rok Ciglič, Arhiv Giam ZRC SAZU
Posnetek Triglavskega ledenika iznad Kredarice z brezpilotnim letalnikom. FOTO: Rok Ciglič, Arhiv Giam ZRC SAZU
2. 10. 2019 | 06:00
2. 10. 2019 | 11:11
7:12
Na Islandiji in Švici so ljudje, ki jih skrbi prihodnost planeta, ­organizirali simbolna pogreba za ledenikoma, ki sta se stalila zaradi našega neukročenega kurjenja fosilnih goriv in stremljenja za rastjo. Pod Triglavski ledenik v Julijskih Alpah in ledenik pod Skuto v Kamniško-Savinjskih bi morali položiti venec že pred 20 ali 30 leti. Edinih slovenskih ledenikov tako rekoč ni več.

Preostanka nekdaj veliko večjih ledenikov sta se od lani znova precej zmanjšala. Njuna površina se je približala doslej najmanjši izmerjeni vrednosti pred skoraj poldrugim desetletjem, takrat je Triglavski ledenik meril 0,7 hektara, komaj več od enega nogometnega igrišča.

Sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika na ZRC SAZU, ki so bili doslej pri navajanju povezave med krčenjem ledenikov in podnebnimi spremembami previdni, so letos zaostrili retoriko. Podnebne spremembe pred našimi očmi – krčenje ledenikov pod Triglavom in Skuto, so naslovili objavo na facebooku, v kateri povzemajo rezultate letošnjih septembrskih rednih letnih meritev na obeh ledenikih. Pravzaprav oznaka ledenik zanju ni več pravilna, saj zaradi majhnosti nimata več vseh značilnosti ledenikov. Za ledenike, manjše od 25 hektarov, se uporablja poimenovanje glacieret – mali ledenik oziroma ledeniška krpa.

Krčenje Triglavskega ledenika. FOTO: ZRC SAZU/Geografski Inštitut Antona Melika
Krčenje Triglavskega ledenika. FOTO: ZRC SAZU/Geografski Inštitut Antona Melika

 

Triglavski ledenik se krči in razpada


Vzrok za zadnje krčenje obeh ledenikov je podpovprečna snežna sezona 2018/19 (najvišjo sezonsko skupno višino snežne odeje smo dosegli šele konec maja), ki so ji sledili rekordno topel junij (na Kredarici je v 18 dneh pobralo dobre tri metre snega) in nadpovprečno topla talilna doba (obdobje, ko je temperatura zraka nad ničlo) od maja do oktobra. Po štirih od šestih mesecev te dobe kaže, da se bo uvrstila med od pet do deset najtoplejših od leta 1955, odkar so na voljo podatki za Kredarico. O podnebnem segrevanju govori tudi podatek, da so med desetimi najtoplejšimi talilnimi sezonami vse iz tega stoletja; med prvimi petimi kar štiri po letu 2012.

Izmera površine ledenika s sprejemnikom GNSS. FOTO: Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Izmera površine ledenika s sprejemnikom GNSS. FOTO: Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU


Triglavski ledenik je še enkrat manjši in tanjši od ledenika pod Skuto in se tali precej hitreje, čeprav leži 400 metrov višje. Razlog je sončna lega; v popolni senci je le tri mesece, medtem ko je ledenik pod Skuto skrit pred soncem dvakrat dlje. Led na Triglavskem ledeniku je trenutno črne barve zaradi mineralnih delcev v ledeniškem firnu iz preteklih sezon, ki se je prikazal na površju, ker je sonce stalilo sneg zadnje zime. Temna barva še pospešuje vsrkavanje toplote in taljenje ledu, je pojasnil Miha Pavšek, organizacijski vodja izmer obeh ledenikov in skrbnik kamere na Triglavskem ledeniku z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.



Krčenje Triglavskega ledenika se je stopnjevalo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Zaradi čedalje hitrejšega tanjšanja ledu so se sredi ledenika pojavile skalne grbine, leta 1992 pa je razpadel na dva dela. Prehodno se je krčenje upočasnilo konec prvega desetletja 21. stoletja, po letu 2016 se je spet pospešilo. Zgornji del ledenika je pred kratkim znova razpadel na dva dela. »Če bo segrevanje ozračja tudi v prihodnje podobno intenzivno, kot je bilo v zadnjih dveh desetlet­jih, bo ledenik sčasoma dokončno izginil.« Prav zato »bo Triglavski ledenik izjemno pomemben in eden od redkih neposrednih kazalcev podnebnih sprememb pred domačim pragom«, so zapisali avtorji na spletni strani Arsa.

Spreminjanje površine Triglavskega ledenika. FOTO: Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, 2018 
Spreminjanje površine Triglavskega ledenika. FOTO: Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, 2018 


Sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika so na obeh ledenikih hoteli tudi natančno izmeriti debelino, vendar jim zaradi neravnega in ponekod na debelo z gruščem prekritega ledeniškega površja ni uspelo. S prejšnjih meritev Triglavskega ledenika je znano, da led nikjer ni debelejši kot nekaj metrov, še leta 2013 pa je na enem mestu skupaj s snegom meril osem metrov, pove Pavšek. Več in bolj natančno o obeh ledenikih bo znanega konec jeseni, ko bo objavljeno uradno poročilo obeh izmer.

Meritve ledenika so zanimivo, a včasih tudi nevarno delo. FOTO: Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Meritve ledenika so zanimivo, a včasih tudi nevarno delo. FOTO: Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

 

Pomen ledeniške vode


Zaradi podnebnih sprememb se vsi alpski ledeniki hitro umikajo; te dni spremljamo dramo zaradi nevarnosti odloma dela ledenika Planpincieux na italijanski strani Mont Blanca. Od leta 1900 je območje Alp po podatkih Evropske okoljske agencije izgubile približno 50 odstotkov mase ledu, kar je posledica predvsem povišanih poletnih temperatur. Nadaljnji umik ledenikov je previden tudi v 21. stoletju. Po zmerno optimističnem scenariju izpustov (RCP4.5) naj bi se obseg evropskih ledenikov do leta 2100 glede na leto 2006 zmanjšal za od 22 do 84 odstotkov, pesimističen scenarij izpustov (RCP8.5) pa predvideva njihovo krčenje za 38–89 odstotkov.

Slikovitost ledeniškega površja pod Skuto vsako leto preseneti. FOTO: Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Slikovitost ledeniškega površja pod Skuto vsako leto preseneti. FOTO: Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU


Slovenska ledenika se zaradi majhnosti glede na trenutno površino in prostornino krčita še bolj od drugih alpskih ledenikov. »Vode, ki jo pridelajo ostanki snežišč in ledenikov, ni veliko, vendar je zelo pomembna, ko nas ­padavine obidejo. Letos nismo imeli večje suše, ko se pojavi, pa voda iz ­ostanka snega in ledu skrbi, da izviri ne presahnejo v kritičnem obdobju,« je pojasnil Pavšek. Triglavski dom na Kredarici se oskrbuje z deževnico iz strehe. Ko je zmanjka, pa iz rezervoarja, v katerega črpajo vodo iz snežišča ob ledeniku.



Pavšek je opozoril tudi na preobremenjenost poti na Triglav in onesnaževanje. V enem dnevu se na vrhu lahko zvrsti tudi več kot tisoč gornikov, ki se še zdaleč ne držijo kodeksa obnašanja v gorah. Triglavski dom na Kredarici, s katerim upravlja Planinsko društvo Ljubljana – Matica, je podobno kot več drugih planinskih domov zastarel. Nima biološke čistilne naprave, pač pa greznico, ki jo praznijo tako, da vsebino prepeljejo s helikopterjem na čistilno napravo v Bohinjski Bistrici. Lani naj bi tja prepeljali 15 ton komunalnih odplak. 

Triglavski ledenik leta 1923 ali 1924. FOTO: Josip Kunaver/arhiv Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU
Triglavski ledenik leta 1923 ali 1924. FOTO: Josip Kunaver/arhiv Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU


Onesnaženju bosta posvetila pozornost tudi Pavškova sodelavca, ki sta vzorčila led v Ivančičevi jami pod Kredarico; eden od obeh vhodov vanjo je le nekaj deset metrov pod kočo na Kredarici. Ob vzorčenju ledu sta jamo tudi podrobneje raziskala in izdelala nov načrt.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine