S plakati opozorili na škodljivo državno promocijo hrane

Pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb, ki ga obeležujemo 15. maja, so na sto plakatnih mestih po Sloveniji zaživeli oglasi, na prvi pogled na las podobni oglasom trgovskih verig, a z drugačnim sporočilom. Politične odločevalce pozivajo k spodbudi prehodu v trajnostni sistem oskrbe s hrano, širšo javnost pa k izbiri hrane, prijaznejše do zdravja in okolja.

Avtorja plakatov z delovnim naslovom Po zdravi kmečki pameti sta oblikovalec Tit Jaklič in tekstopisec Vito Sedej iz Agencije 101. Z idejo, ki spodbuja k nakupu lokalne, sezonske in sonaravno pridelane hrane, sta prepričala žirijo mednarodnega natečaja, ki ga je razpisala okoljska nevladna organizacija Umanotera v sodelovanju z inštitutom Tam-Tam. Nanj je prispelo 135 del iz 21 držav. »Upava, da bo najino delo nagovorilo čim več posameznikov in jih spomnilo, da se je res enostavno začeti prehranjevati bolj trajnostno. Že z malo zdrave kmečke pameti lahko čisto vsak izmed nas hitro prepozna živila, s katerimi ni dobro češenj zobati, in izbere tista, ki so prijazna tako do njega kot do okolja,« sta povedala mlada kreativca.

Izbira sistema oskrbe s hrano kot glavne teme letošnjega 15. maja, svetovnega dneva podnebnih sprememb, ni naključna. To področje je pri nas precej spregledano, ko govorimo o obravnavanju podnebne krize, je povedala direktorica Umanotere Gaja Brecelj. »Sistem pridelave in potrošnje hrane je po eni strani velika žrtev podnebnih sprememb, po drugi pa tudi njihov povzročitelj. Na svetovni ravni je vir skoraj tretjine od človeka povzročenih izpustov toplogrednih plinov in je za energetiko drugo največje gonilo podnebne krize. Da bi zmanjšali izpuste in druge škodljive vplive na okolje, ki nastanejo zaradi oskrbe s hrano, moramo tudi v Sloveniji spodbuditi prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano. Tako bomo hkrati povečali njegovo odpornost na podnebne spremembe,« je poudarila.

Denar za sektorja, ki povzročata največ izpustov

Korake k vzpostavitvi trajnostne prehranske verige je treba narediti tako na sistemski ravni kot na ravni posameznika. Na sistemski ravni ima pomembno vlogo državna promocija hrane (Naša super hrana), za katero pri Umanoteri opozarjajo, da je »pod velikim vplivom živinorejskih in mesnopredelovalnih lobijev«. »Veljavni zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov daje podlago za sektorsko neuravnoteženo promocijo. Sektorja z najvišjo stopnjo samopreskrbe (meso in mleko), ki povzročata tudi največ kmetijskih izpustov in drugih škodljivih vplivov na okolje, sta paradoksalno deležna največ promocije.« Letos je predvidena višina sredstev iz sektorja in proračuna za promocijo mesa in mleka skoraj milijon evrov (958.200 evrov), za sektor sadja le 150.000 evrov, sektor zelenjave pa za zdaj sploh ni vključen v sistem promocije, je opozorila Gaja Brecelj.

V Umanoteri zagovarjajo, da bi morala javna sredstva podpirati usmerjanje potrošnje skladno s smernicami trajnostnega kmetijstva in zdrave prehrane. To pomeni, da je z državno promocijo smiselno podpreti predvsem »podhranjena« sektorja zelenjave in sadja ter ekološko kmetijstvo, je izpostavila Brecelj. Na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so naslovili predloge sprememb, ki bi prispevali k bolj uravnoteženi, vključujoči in trajnostno naravnani promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, poleg tega bi prispevali k povečanju samooskrbe v Sloveniji na področjih sadja in zelenjave, kjer je stopnja samooskrbe skrb vzbujajoče nizka.

Čim več hrane rastlinskega izvora

Konec letošnjega leta se bo iztekel veljaven strateški načrt promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019‒2025, novega mora ministrstvo predložiti vladi v sprejem najmanj pol leta pred iztekom veljavnega. V Umanoteri upajo, da bo ministrstvo v doslej očem javnosti nevidno pripravo strateškega načrta pravočasno vključilo širšo strokovno in zainteresirano javnost, saj bodo z njim določene dolgoročne usmeritve za načrtovanje in izvajanje promocije za šest let.

Družbene spremembe so pogosto v veliki meri odvisne od sistemskih premikov, ravno prehrana je eno izmed področij, na katerih ima lahko velik vpliv tudi posameznik s tem, ko vsak dan izbira zdravju in podnebju prijaznejšo hrano. To pomeni hrano, ki je večinoma rastlinskega izvora, ki je pridelana sonaravno, lokalno, ki je sezonska, čim manj predelana in čim manj zapakirana, je pojasnila Gaja Brecelj. »Z vidika zmanjševanja našega vpliva na podnebne spremembe je najpomembneje, da jemo čim več hrane rastlinskega izvora,« je poudarila. Poleg tega je zmanjšanje potrošnje mesa in mesnih izdelkov ter uživanje večjega deleža rastlinske hrane pomembno tudi zaradi zdravja. V svojih priporočilih je to izpostavil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.