Na otoku Jeju iščejo načine, kako rešiti svet pred zadušitvijo s plastiko

Na južnokorejskem otoku Jeju danes in jutri poteka mednarodna okoljska konferenca. Otok ni bil izbran naključno – služi namreč kot primer dobre prakse, kako bivati v sožitju z naravo, paziti na okolje ter zmanjšati količino odpadkov. Medtem ko je svetovno povprečje količine recikliranih odpadkov približno 19 odstotkov, kot izhaja iz lanskega podnebnega poročila Združenih narodov, na otoku Jeju reciklirajo okrog 66 odstotkov vseh gospodinjskih odpadkov, vključno s plastiko, papirjem in drugimi materiali.

5. junij je mednarodni dan okolja. Svet se duši v plastiki in tudi prvi postanek ob eni najbolj obleganih sprehajalnih poti na otok Jeju ni minil brez pogleda na vrečke, papir in plastične steklenice, ki jih je naplavilo na obalo vulkanskega otoka. Kljub vsemu se prebivalci trudijo, da bi pritisk na morje in naravo nasploh čim bolj zmanjšali.

Enega največjih okoljskih dogodkov na svetu, ki ga od leta 1973 vsako leto 5. junija organizirajo Združeni narodi, so letos posvetili plastiki. Lani smo na svetu proizvedli 400 milijonov ton plastičnih odpadkov, številka naj bi se do leta 2060 skoraj potrojila. Če se bo to uresničilo, bo plastika prej ali slej zamašila rečne struge, prekrila tla in (še bolj) zasitila zrak, kar bo vplivalo ne le na okolje samo, pač pa tudi na zdravje ljudi.

Osrednja nit letošnje okoljske konference je, kako se znebiti plastike oziroma zmanjševati njeno rabo. Poudarek je med drugim na globalnem sodelovanju, saj se mnogi strinjajo, da lahko le skupna politika, ki bo presegla meje držav, pripomore k rešitvam. Dogodka se udeležuje več kot 1300 posameznikov, tudi visoki delegati iz dvajsetih držav. Predstavniki južnokorejskega ministrstva za okolje bodo predstavili pobudo ACE – gre za ukrepe na področju krožnega gospodarstva. Državam, ki jih pestijo velike težave zaradi enormnih količin plastičnih odpadkov, ponujajo podporo, ki bo temeljila na južnokorejskem tehničnem strokovnem znanju.

Na Jejuju številni znanstveniki, aktivisti, politiki in drugi razpravljajo o primerih dobrih praks in iščejo načine, kako ustaviti preplavljanje s plastiko. Težava je predvsem tam, kot so opozorili tudi na okoljski konferenci, kjer se je industrija hitro razvila, družba oziroma gospodarstvo pa nista zmogla ali želela slediti trendu hitrega naraščanja količine odpadkov.

V provinci Jeju so si postavili ambiciozen cilj – do leta 2040 povsem odpraviti onesnaževanja s plastiko. Plastika na tem območju – pa tudi drugod – je namreč povsem nadomestila tradicionalne lončene in bambusne lonce iz preteklosti, kovinski jedilni pribor v restavracijah so zamenjali s plastičnim, v trgovinah so izdelke namesto v časopis zavijali v stiropor in folijo.

Celo tradicionalne platnene ribiške mreže in lesene boje so nadomestili s plastičnimi. Ko so uvideli, da se bodo prej ali slej zadušili s plastiko in da, kot je dejala ena od udeleženk konference, je kakovost njihovega vsakdana precej nižja kot nekoč, so obrnili ploščo. Povečali so recikliranje in se vrnili k tako imenovanim alternativnim rešitvam za nadomeščanje plastike, predvsem tiste za enkratno uporabo.

Morje za mnoge vir preživetja

Samo s subvencioniranjem posode za večkratno uporabo, ki jo uporabljajo obiskovalci lokalnih dogodkov in festivalov, so lani zmanjšali količino plastičnih odpadkov za 36 ton. S popusti za stranke, ki bodo v kavarne in restavracije prišle z lastnimi kozarci ter z nameščanjem pomivalnih strojev za steklenice v nekaterih javnih stavbah, kot so knjižnice in univerze, skušajo ljudem približati koncept varovanja narave.

Precej širok spekter prijemov za zmanjševanje plastičnih odpadkov je bil in še bo predstavljen prvi dan mednarodne konference na Jejuju. Med njimi so (bili) med drugim tehnologija robotskega sortiranja odpadkov, ki temelji na umetni inteligenci, primeri recikliranja odpadne plastike, rezultati mednarodnega sodelovanja na področju tehnologije pirolize odpadne plastike in načini za proizvodnjo in rabo reciklirane nafte.

Generalni direktor južnokorejskega urada za politiko zelenega prehoda pri ministrstvu za okolje Seo Jung Tae je dejal, da želijo »s tem dogodkom ne le deliti s svetom svojo vladno politiko za zmanjševanje količine odpadne plastike, pač pa tudi dosežke v zasebnem sektorju, da bi tako dosegli globalni konsenz in okrepili temelje za sodelovanje pri prehodu na krožno gospodarstvo«.

Za največji južnokorejski otok so odpadki zaradi oddaljenosti od celine predstavljali poseben izziv, hkrati je stalen morski tok plastiko prinašal k njim še iz tujine ter prekrival, kot so opozorili pri Združenih narodih, koralne grebene, ki za lokalne ribiče predstavljajo vir preživetja.

Ena od starejših prebivalk Jejuja, sicer članica znamenite potapljaške skupine žensk, ki za preživetje nabirajo alge, morske kumare in drug podvodni živelj in jim morje torej predstavlja vir preživetja, je dejala, da je bil ocean nekoč njeno igrišče: »Bil je čudovit, poln školjk in kumar. Zdaj je povsod polno smeti.«

Na mednarodni okoljski konferenci se predstavljajo tudi številni drugi aktivisti in zagovorniki varovanja narave, veliko je medgeneracijskega povezovanja. Na eni od stojnic je študent iz Seula povedal, da se v Južni Koreji čedalje bolj zavedajo pomena zmanjševanja količin odpadkov. Predstavil je koncept zbiralnih akcij, v katerega poskušajo zvabiti čim več ljudi.

Nekajkrat na letoorganizirajo akcije, o katerih ljudi obvestijo prek aplikacije – državljani ob obali, iz morja in z ulic pobirajo smeti in jih prinesejo na dogovorjeni kraj, v zameno pa dobijo praktične uporabne pripomočke, narejene iz odpadkov; vrečke, torbe, denarnice … Od avgusta 2022 do danes so, kot je dejal mladenič, v 48 zbiralnih akcijah, v katerih je sodelovalo 15.579 državljanov, nabrali 58.664 litrov odpadkov.

Eno od zavez je že dan pred začetkom okoljske konference, 4. junija, dala južnokorejska vlada. Ustanovila je »Zavezništvo 30 krat 30«. Gre za sodelovanje vladnih institucij, zasebnih podjetij in nevladnih organizacij, s katerim nameravajo do leta 2030 ohraniti 30 odstotkov zaščitenega ozemlja države in hkrati obnoviti 30 odstotkov degradiranih zemljišč.