Zaščitna oprema gre v črni zabojnik
Blato čistilnih naprav ostaja v Sloveniji, pri tem pa ni možnosti, da bi se s tem širil virus.
Odpri galerijo
Vsa morebiti kužna zaščitna oprema mora biti trdno zaprta v plastični vrečki in odložena v črni zabojnik. FOTO: Aleš Černivec/Delo
Ljubljana – Ministrstvo za okolje in prostor sporoča, da odpadki osebe, ki kažejo znake bolezni koronavirusa covid-19, vključno z materialom za enkratno uporabo, ki ga uporabljajo bolna oseba in njeni negovalci (rokavice, robci in maske), ter kadar je to primerno, osebna zaščitna oprema zdravstvenega osebja, odložijo v plastično vrečko za smeti, nameščeno v prostoru. Okuženi jo morajo zaviti v še eno vrečko in hraniti 72 ur.
Ministrstvo za okolje in prostor svetuje osebam, ki imajo potrjeno okužbo oziroma so zaradi suma na okužbo s koronavirusom covid-19 v domači oskrbi, da osebne odpadke (na primer uporabljene robčke in rokavice iz lateksa) ter odpadke od čiščenja prostorov (na primer krpe za enkratno uporabo) odložijo v plastično vrečo za odpadke in jo, ko je polna, tesno zavežejo. To vrečo naj nato namestijo v drugo plastično vrečo za odpadke in tudi to tesno zavežejo ter jo ločeno hranijo vsaj 72 ur, preden jo odložijo v zunanji zabojnik za mešane komunalne odpadke (črna ali ponekod zelena posoda). Druge gospodinjske odpadke lahko odlagajo kot običajno.
V obratih za mehansko biološko predelavo komunalnih odpadkov je treba izvajati samo avtomatizirane procese (brez ročnega prebiranja odpadkov). Ročno prebiranje je pogojno sprejemljivo le za ločevanje kosovnih, kovinskih ali drugih odpadkov, ki ne gredo v vreče in jih je treba ločevati, vendar pod pogojem, da v obratu za zaposlene sprejmejo vse potrebne varnostne ukrepe.
V vseh obratih za zbiranje odpadkov kot tudi v tistih, kjer zbrane odpadke obdelajo, je treba upoštevati vse protokole za zaščito delavcev in dezinfekcijo opreme in vozil. Za te namene morajo v družbah, ki zbiranje in predelavo odpadkov izvajajo, zagotoviti dobavo osebne zaščitne opreme (zlasti oblačil, rokavic in mask).
Na dodatno vprašanje, kaj se s to vrsto odpadkov zgodi potem, na MOP odgovarjajo, da »poteka normalen proces obdelave mešanih komunalnih odpadkov, ob poostrenih ukrepih za varnost ljudi«. Izvajalec javne službe zbiranja odda odpadke tako, da je za njih zagotovljena obdelava v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov. To pomeni, da se odda v predelavo ali drugačno uporabo, kar je mogoče, samo ostanek po obdelavi se odloži ali odda v sežig. V napravah, kjer poteka mehansko biološka obdelava teh odpadkov, je treba zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe za delavce.
Na MOP pravijo, da spremljajo tudi razmere na področju komunalnega blata in so v stalnem stiku z Zbornico komunalnega gospodarstva. »Blato komunalnih in skupnih čistilnih naprav se trenutno ne vozi na Hrvaško, saj pristojni organ še ni potrdil prejema prijav in ni odločil o zadevah. Glede na zadnjo analizo podatkov je trenutno v Sloveniji še nekaj prostih kapacitet za sušenje blata in druge postopke predelave, na primer namensko kompostiranje. Načeloma je blato komunalnih čistilnih naprav nenevaren odpadek,« pravijo na MOP.
Kljub temu se zavedajo, da so v njih ob izvajanju neustrezne higienizacije lahko prisotni različni patogeni organizmi, zato je treba z blatom ustrezno ravnati. Izvajalec javne službe, ki je upravljavec komunalne čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, mora za blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo blata, s katero se doseže izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ali izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
Za obdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, mora izvajalec javne službe zagotoviti ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, med katere spada tudi uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, kjer je določeno, da je treba za aerobno ali anaerobno obdelavo biološko razgradljivih odpadkov zagotoviti higienizacijo. V Ljubljani blato sušijo (toplotno obdelajo) do 95-odstotne vsebnost suhe snovi, v Mariboru izvajajo higienizacijo z dodajanjem apna (20 do 25 odstotkov). V nobenem od teh dveh primerov ni mogoča okužba.
Blata skupnih in komunalnih čistilnih naprav lahko začasno skladiščijo pri upravljavcih komunalnih čistilnih naprav, v primeru Maribora je to mogoče do eno leto, kar je najdaljše časovno obdobje skladiščenja v Sloveniji. Blato se torej lahko začasno skladišči pri upravljavcih komunalnih čistilnih naprav, predhodnih zbiralcih in pri predelovalcih blata.
Za zdaj ni dokazov o preživetju covida-19 v odplakah. WHO navaja, da se bo virus verjetno inaktiviral bistveno hitreje kot človeški enterovirusi, za katere je znan prenos prek vode (adenovirus, norovirus rota virus, HAV). Iz študij drugih koronavirusov sklepajo, da toplota, visok ali nizek pH, sončna svetloba in običajni dezinficiensi, kot je klor, pospešijo propad virusa.
Po doslej znanih podatkih je tveganje za prenos koronavirusa prek odpadnih voda nizko. Za zdaj še ni dokazov, da bi se prenašal prek kanalizacijskih sistemov z odpadno vodo z obdelavo ali brez. Prenos koronavirusa prek odpadnih voda je sicer mogoč, vendar se v dobro zasnovanih in upravljanih centraliziranih sistemih odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vsaki stopnji čiščenja (vključno z zadrževalnim časom in razredčevanjem) potencialno tveganje za tak prenos zmanjša.
Tehnologija čiščenja odpadnih voda v stabilizacijskih bazenih (oksidacijskih bazenih ali lagunah) je še posebej primerna za uničevanje patogenov, saj dolgi zadrževalni časi (20 dni ali več) v kombinaciji s sončno svetlobo, zvišanim pH, biološko aktivnostjo in drugimi dejavniki pospešijo propad patogenov.
Kot navaja ameriški Center za nadzor bolezni (CDC), kaže, da standardni ukrepi kloriranja komunalne odpadne vode zadostujejo za inaktivacijo koronavirusov, če se med čiščenjem vzdržuje in nadzoruje primerna koncentracija prostega preostalega klora.
Za zaposlene pri delu z odpadnimi vodami in na čistilnih napravah ni podatkov, da bi bila potrebna dodatna zaščita zaradi covida-19. Delavci naj nosijo ustrezno osebno varovalno opremo (zaščitna vrhnja oblačila, rokavice, škornje, očala ali vizir za obraz in masko), ki je v skladu z oceno tveganja delovnega mesta, pogosteje naj izvajajo higieno rok ter naj se ne dotikajo obraza, zlasti oči, nosu in ust, ne da bi si pred tem umili roke.
Ministrstvo za okolje in prostor svetuje osebam, ki imajo potrjeno okužbo oziroma so zaradi suma na okužbo s koronavirusom covid-19 v domači oskrbi, da osebne odpadke (na primer uporabljene robčke in rokavice iz lateksa) ter odpadke od čiščenja prostorov (na primer krpe za enkratno uporabo) odložijo v plastično vrečo za odpadke in jo, ko je polna, tesno zavežejo. To vrečo naj nato namestijo v drugo plastično vrečo za odpadke in tudi to tesno zavežejo ter jo ločeno hranijo vsaj 72 ur, preden jo odložijo v zunanji zabojnik za mešane komunalne odpadke (črna ali ponekod zelena posoda). Druge gospodinjske odpadke lahko odlagajo kot običajno.
Brez stika v obratih
V obratih za mehansko biološko predelavo komunalnih odpadkov je treba izvajati samo avtomatizirane procese (brez ročnega prebiranja odpadkov). Ročno prebiranje je pogojno sprejemljivo le za ločevanje kosovnih, kovinskih ali drugih odpadkov, ki ne gredo v vreče in jih je treba ločevati, vendar pod pogojem, da v obratu za zaposlene sprejmejo vse potrebne varnostne ukrepe.
Rokavice niso embalaža, niti tiste plastične za pomivanje. FOTO: Jure Eržen/Delo
V vseh obratih za zbiranje odpadkov kot tudi v tistih, kjer zbrane odpadke obdelajo, je treba upoštevati vse protokole za zaščito delavcev in dezinfekcijo opreme in vozil. Za te namene morajo v družbah, ki zbiranje in predelavo odpadkov izvajajo, zagotoviti dobavo osebne zaščitne opreme (zlasti oblačil, rokavic in mask).
Na dodatno vprašanje, kaj se s to vrsto odpadkov zgodi potem, na MOP odgovarjajo, da »poteka normalen proces obdelave mešanih komunalnih odpadkov, ob poostrenih ukrepih za varnost ljudi«. Izvajalec javne službe zbiranja odda odpadke tako, da je za njih zagotovljena obdelava v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov. To pomeni, da se odda v predelavo ali drugačno uporabo, kar je mogoče, samo ostanek po obdelavi se odloži ali odda v sežig. V napravah, kjer poteka mehansko biološka obdelava teh odpadkov, je treba zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe za delavce.
Komunalno blato ostaja
Na MOP pravijo, da spremljajo tudi razmere na področju komunalnega blata in so v stalnem stiku z Zbornico komunalnega gospodarstva. »Blato komunalnih in skupnih čistilnih naprav se trenutno ne vozi na Hrvaško, saj pristojni organ še ni potrdil prejema prijav in ni odločil o zadevah. Glede na zadnjo analizo podatkov je trenutno v Sloveniji še nekaj prostih kapacitet za sušenje blata in druge postopke predelave, na primer namensko kompostiranje. Načeloma je blato komunalnih čistilnih naprav nenevaren odpadek,« pravijo na MOP.
Kljub temu se zavedajo, da so v njih ob izvajanju neustrezne higienizacije lahko prisotni različni patogeni organizmi, zato je treba z blatom ustrezno ravnati. Izvajalec javne službe, ki je upravljavec komunalne čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, mora za blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo blata, s katero se doseže izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ali izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
Za obdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, mora izvajalec javne službe zagotoviti ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, med katere spada tudi uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, kjer je določeno, da je treba za aerobno ali anaerobno obdelavo biološko razgradljivih odpadkov zagotoviti higienizacijo. V Ljubljani blato sušijo (toplotno obdelajo) do 95-odstotne vsebnost suhe snovi, v Mariboru izvajajo higienizacijo z dodajanjem apna (20 do 25 odstotkov). V nobenem od teh dveh primerov ni mogoča okužba.
Blata skupnih in komunalnih čistilnih naprav lahko začasno skladiščijo pri upravljavcih komunalnih čistilnih naprav, v primeru Maribora je to mogoče do eno leto, kar je najdaljše časovno obdobje skladiščenja v Sloveniji. Blato se torej lahko začasno skladišči pri upravljavcih komunalnih čistilnih naprav, predhodnih zbiralcih in pri predelovalcih blata.
Virus v odpadnih vodah verjetno ne preživi
Za zdaj ni dokazov o preživetju covida-19 v odplakah. WHO navaja, da se bo virus verjetno inaktiviral bistveno hitreje kot človeški enterovirusi, za katere je znan prenos prek vode (adenovirus, norovirus rota virus, HAV). Iz študij drugih koronavirusov sklepajo, da toplota, visok ali nizek pH, sončna svetloba in običajni dezinficiensi, kot je klor, pospešijo propad virusa.
Po doslej znanih podatkih je tveganje za prenos koronavirusa prek odpadnih voda nizko. Za zdaj še ni dokazov, da bi se prenašal prek kanalizacijskih sistemov z odpadno vodo z obdelavo ali brez. Prenos koronavirusa prek odpadnih voda je sicer mogoč, vendar se v dobro zasnovanih in upravljanih centraliziranih sistemih odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vsaki stopnji čiščenja (vključno z zadrževalnim časom in razredčevanjem) potencialno tveganje za tak prenos zmanjša.
Virusi razpadejo najkasneje v bazenih čistilnih naprav. FOTO: Tadej Regent/Delo
Tehnologija čiščenja odpadnih voda v stabilizacijskih bazenih (oksidacijskih bazenih ali lagunah) je še posebej primerna za uničevanje patogenov, saj dolgi zadrževalni časi (20 dni ali več) v kombinaciji s sončno svetlobo, zvišanim pH, biološko aktivnostjo in drugimi dejavniki pospešijo propad patogenov.
Kot navaja ameriški Center za nadzor bolezni (CDC), kaže, da standardni ukrepi kloriranja komunalne odpadne vode zadostujejo za inaktivacijo koronavirusov, če se med čiščenjem vzdržuje in nadzoruje primerna koncentracija prostega preostalega klora.
Za zaposlene pri delu z odpadnimi vodami in na čistilnih napravah ni podatkov, da bi bila potrebna dodatna zaščita zaradi covida-19. Delavci naj nosijo ustrezno osebno varovalno opremo (zaščitna vrhnja oblačila, rokavice, škornje, očala ali vizir za obraz in masko), ki je v skladu z oceno tveganja delovnega mesta, pogosteje naj izvajajo higieno rok ter naj se ne dotikajo obraza, zlasti oči, nosu in ust, ne da bi si pred tem umili roke.
