Ajanović Hovnik: Zaradi zakona o vladi ne bo dodatnih stroškov

Odločitev na referendumu bo povedala, ali bo zakon uveljavljen ali ne.
Fotografija: Sanja Ajanović Hovnik meni, da je sistemsko problematično, ko vladne službe, ki bi morale izvrševati strateške usmeritve iz zakona, v bistvu predlagajo zakonske rešitve. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Sanja Ajanović Hovnik meni, da je sistemsko problematično, ko vladne službe, ki bi morale izvrševati strateške usmeritve iz zakona, v bistvu predlagajo zakonske rešitve. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik glede spremembe zakona o vladi, o katerem bodo državljani 27. novembra odločali na referendumu, poudarja, da predvidene organizacijske spremembe ne bi pomenile povečanja stroškov, saj se bodo na nova oz. razdeljena ministrstva razporedili obstoječi kadri, ki že sedaj delajo na teh področjih.

Kot je še pojasnila v današnji izjavi, imamo že sedaj dve ministrstvi oz. vladni službi, ki ju vodita ministra brez resorja. Dejansko bosta ta dva ministra postala ministra z resorjema; služba za digitalno preobrazbo bo postala ministrstvo za digitalno preobrazbo z nekaj dodatnimi pristojnostmi, služba za razvojno in evropsko kohezijsko politiko pa bo pa postala ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Poleg tega je po njenih besedah sistemsko problematično, ko vladne službe, ki bi morale izvrševati strateške usmeritve iz zakona, v bistvu predlagajo zakonske rešitve. Kot taka je omenila službo za digitalno preobrazbo in urad za informacijsko varnost.

image_alt
Pred nami trije referendumi

Sicer pa je po besedah Ajanović Hovnikove dejstvo, da je Slovenija na nek način unikum v Evropi, kjer vlada svojo organiziranost opredeljuje z zakonom. V drugih evropskih državah je po njenih navedbah to običajno opredeljeno na ravni podzakonskih aktov, saj gre za organizacijski akt vsakokratne vlade, v katerem si vlada oz. koalicija na podlagi svojih prioritet, načina dela, strateških ciljev, ki si jih zada, pač opredeli, kako bo te cilje najlažje ali pa najbolj učinkovito dosegla.

Po besedah ministrice je dejstvo tudi, da zgolj krizna vlada, ki je nastopila po konstruktivni nezaupnici v letu 2013, ni spreminjala svoje organiziranosti, sicer so pa vse vlade doslej posegle po spremembah.

Ministrica sicer pojasnjuje, da koalicijska pogodba določa med prioritetami razvoj, podnebni prehod, digitalizacijo, zdravje. Te prioritete so prepoznane tudi v sami organiziranosti, pri čemer je ključni cilj, da se vzpostavi učinkovita organizacijska struktura ministrstev, da so organizacijske strukture ministrstev dovolj fleksibilne in dovolj odzivne, da se lahko hitro odzivajo na potrebe. Po njenih besedah tudi sama velikost ministrstev ni nepomembna; večje, kot je ministrstvo, težje je obvladljivo.

Odločitev na referendumu bo povedala, ali bo zakon uveljavljen ali ne. Če bo, bodo s tistim dnem obstajala ministrstva, kot so predvidena s spremembo zakona, pravi ministrica. Že sedaj pa po njenih besedah poskušajo čim bolj delati na način, kot da spremembe že veljajo.

Preberite še:

Komentarji: