Lažno pozitivni testi lahko kvarijo statistiko za dan ali dva

Odstopanja pri rezultatih hitrih antigenskih testov so odvisna od kakovosti teh testov. Ti morajo biti preverjeni, dobri in certificirani.
Fotografija: Vsi ukrepi v Sloveniji temeljijo na številu okužb, zato je upravičeno vprašanje, kako bo ukrepala vladna svetovalna skupina oziroma vlada sama. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Vsi ukrepi v Sloveniji temeljijo na številu okužb, zato je upravičeno vprašanje, kako bo ukrepala vladna svetovalna skupina oziroma vlada sama. FOTO: Blaž Samec/Delo

Medtem ko je DZ potrdil osmi protikoronski zakon, ki prinaša dodatnih 320 milijonov evrov za ukrepe za blažitev posledic epidemije covida-19, se povsem sprostiti še ne moremo. Okužbe upadajo le počasi, prav tako imamo vsak dan smrtne primere, še vedno je stanje resno tudi v domovih za ostarele. Do vključno ponedeljka je bilo v Sloveniji po podatkih sledilnika za covid-19 cepljenih 53.112 oseb. Vlada bo na današnji seji predvidoma odločala o tem, kateri ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 bodo po državi veljali v prihodnjem tednu.

V torek so pri nas opravili 5709 PCR testiranj in odkrili 1217 pozitivnih, opravili so tudi 10.237 hitrih testiranj, odkrili so 343 oseb s koronavirusom. Umrlo je 23 bolnikov s covidom-19. 

Novinarsko konferenco si lahko ogledate tu


Potrebni so algoritmi, kako ravnati v primeru odstopanj


Stanje na Koroškem je predstavila Neda Hudopisk, predstojnica Območne enote NIJZ Ravne na Koroškem. Do 1. februarja na tem območju so potrdili 6707 primerov okužbe. V zadnjih 14 dneh so imeli največ okužb v aktivni populaciji, v DOS pa so v mirovanju. Kar se tiče vzrokov za širjenje okužb, po njenih besedah prednjačijo družine in delovna mesta, nekaj jih je tudi zaradi zasebnih druženj. Umrljivost na njihovem območju pa na srečo upada. 27. decembra so začeli cepljenje, držijo se prioritetnega vrstnega reda. Cepljenih je okrog dva odstotka prebivalcev regije, skupaj s prebolevniki to predstavlja približno dvanajst odstotkov populacije v tej regiji.



Glede učinkovitosti hitrih testov je Neda Hudopisk povedala: »Imamo nekaj težav s hitrimi testi, ampak so trenutno bolj izjema kot pravilo.« Poudarila je, da glede sistemske usmeritve ukrepanja v primeru lažno pozitivnih primerov o vsem odloča NIJZ. Rezultate testiranj sicer resda obravnavajo regionalne enote NIJZ, vendar je konsenz potreben na državni ravni.

»Potrebujemo algoritme, kako bomo postopali v primerih, ko je hitri test pozitiven, PCR-test pa negativen. Hitri testi so sicer zelo pomembni, ker s takojšnjim rezultatom lahko identificiramo okužene osebe in jih umaknemo iz populacije. Je pa vse odvisno od kvalitete hitrih testov,« je še dodala vodja območne enote.

Okužbe upadajo le počasi. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Okužbe upadajo le počasi. FOTO: Voranc Vogel/Delo


PCR-testi so zlati standard


Borut Štrukelj, redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, je pojasnil, da bo cepivo Astrazenece namenjeno vsem, ki so starejši od 18 let in drugim do stanja, ko so nepokretni. Primeri, ko so osebe po cepljenju (po drugem odmerku) zbolele, so po njegovih besedah zelo redki. Povedal je še, da je po svetu trenutno na kliničnem preizkusu 20 različnih cepiv. Učinkovitost cepiva je odvisna od starosti, od tega, kje je bila klinična študija narejena, in od količine prejetega prvega odmerka. Zakaj hitri testi pokažejo pozitiven rezultat, PCR pa nato negativnega, še ni jasno. Odstopanja pa so odvisna od kvalitete hitrih testov, ti morajo biti preverjeni, dobri in certificirani. 

Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman je dejal, da pri njih število bolnikov s covidom-19 rahlo upada, imajo tudi že nekaj prostih postelj. Je pa pojavnost virusa še vedno tako visoka, da ne morejo zapreti specializiranega oddelka in odpreti oddelkov za druge bolnike, ki potrebujejo manj nujne posege. Cepiva po njegovih besedah prihajajo prepočasi, zato je treba zajeziti širjenje med splošno populacijo. Kar se tiče strategije obvladovanja epidemije, je Rozman dejal, da moramo v prihodnje zmanjšati hitrost širjenja in omejiti potovanja, da k nam ne bi prihajale različne različice: »Potrebujemo strateško razmišljanje in dolgoročni plan.«

Glede zanesljivosti hitrih in PCR-testov se Rozman strinja s Štrukljem. Če se želimo zanesti na neko vrednost in biti natančni, potrebujemo PCR-teste, je opozoril. So pa ti dražji, bolj zamudni in dlje čakamo na odgovor o (ne)okužbi. Odstopanj, podobnih tistim pri šolnikih, pri zdravstvenih delavcih niso zaznali, ker so se na Golniku v večini posluževali PCR-testov.

Do vključno ponedeljka je bilo v Sloveniji cepljenih 53.112 oseb. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Do vključno ponedeljka je bilo v Sloveniji cepljenih 53.112 oseb. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Vsi ukrepi v Sloveniji temeljijo na številu okužb, zato je upravičeno vprašanje, kako bo ukrepala vladna svetovalna skupina oziroma vlada sama. Aleš Rozman je dejal: »Ne govorim o tem, da imamo umetne številke. PCR-test zahteva svojo logistiko, ima svojo ceno. Treba je razmišljati, ali lahko v Sloveniji to izvedemo. Hitri presejalni testi so namenjeni velikemu številu okužb, ko moramo delati na nivoju triaže. Idealne rešitve v tej situaciji zato ni. Kdo o tem odloča, je vprašanje za vlado.« Rešitev po njegovem mnenju je, da se ugotovijo odstopanja od zlatega standarda in se to zajame v statistiko.

Kako bo v prihodnje potekalo zbiranje podatkov, vladna govorka ni mogla odgovoriti. Današnja zamuda pri statistiki za torek je povezana s tehničnimi težavami, ki jih imajo na NIJZ. 

Preberite še:

Komentarji: