Alarmantno stanje v založništvu

Ljubljana – Položaj založništva, in sicer tako na področju knjige kot tiskanih medijev, se iz leta v leto slabša, stanje je skrb vzbujajoče. V desetih letih so se prihodki v knjižnem založništvu za polovico zmanjšali in padli s 120 milijonov evrov na 60, če ne bo država po hitrem postopku sprejela ustreznih sistemskih rešitev, se lahko zgodi tudi kolaps, zato so predstavniki časopisnih in književnih založnikov včeraj težave predstavili na odboru za kulturo državnega zbora.

V Sloveniji so spletne izdaje časopisov, e-knjige in periodične publikacije obdavčene po najvišji, 22-odstotni stopnji, tiskane različice pa po 9,5-odstotni, kar nas uvršča na sedmo mesto v Evropi, kjer povprečna stopnja davka na dodano vrednost na tem področju znaša 5,75 odstotka. V zadnjem desetletju se je tudi radikalno spremenil način oglaševanja, televiziji pripade kar osemdeset odstotkov sredstev, tiskanim medijem le še devet. Pri tem naklade slovenskih tiskanih medijev padajo, uredniške in novinarske ekipe ter dopisniške mreže se krčijo, prehod na splet ne prinaša pričakovanih finančnih učinkov, zato so interventni ukrepi nujni.

Ženja Leiler, namestnica odgovornega urednika časopisa Delo, je poudarila, da je razprava o tej problematiki smiselna le, če se vsi razpravljavci strinjajo, da tiskani mediji niso zgolj tržna kategorija in del medijske industrije, temveč je njihov pomen nujen za kondicijo demokratične družbe. Tržni doseg glede na omejeno občinstvo je majhen in bo v prihodnosti verjetno še manjši, zato je prvi korak znižanje DDV, to pa je tudi precej korektnejši način pomoči kot takšni in drugačni razpisi, ki so lahko diskriminatorni. Po besedah Aleksandra Bratine, direktorja razvoja pri časopisu Večer, bi znižanje DDV – kar bi težave zgolj ublažilo, nikakor pa jih ne bi odpravilo – pomenilo le sedem milijonov evrov manjši davčni izkupiček države.

Založb za polovico manj

Književnik Slavko Pregl, ki je predstavil stališča Društva slovenskih pisateljev in Bralne značke, je opozoril na izjemen padec avtorskih honorarjev, saj so se v zadnjih letih ti znižali za tri četrtine. Nataša Detič, predsednica Društva slovenskih založnikov, je poudarila, da se založniška dejavnost zmanjšuje, v desetih letih se je število večjih renomiranih založb za polovico zmanjšalo, Javna agencija za knjigo je premalo financirana, subvencij skoraj ni več. Dodatna težava je, da so tudi država in lokalne skupnosti zelo zmanjšale nakup knjig, padec je petdesetodstoten.

Načelno so se vsi člani odbora strinjali z znižanjem DDV na pet odstotkov in zagotavljanjem dodatnih sredstev. Vendar so imeli poslanci tako vladnih kot opozicijskih strank pomisleke o večini predlaganih sklepov Levice zaradi nejasnih terminskih in vsebinskih predlogov.

Na odboru so obravnavali tudi problematiko upokojevanja baletnih plesalcev. Zaradi sprememb pokojninske zakonodaje leta 2001 se je pritok mladih plesalcev v baletne institucije ustavil, saj se starejši ne morejo upokojiti, kar otežuje ali celo onemogoča kakovostno produkcijo. Na odboru so zato sprejeli sklepa, naj ministrstvo za kulturo v dveh mesecih pripravi interventni ukrep kratkoročnih rešitev upokojevanja, v najkrajšem možnem času pa tudi mednarodno študijo, ki bi lahko pomagala pri iskanju dolgoročne rešitve.