Ali Janez Janša ne govori resnice?

Pridobili smo podatke o tem, kako poteka v tujini imenovanje evropskih tožilcev. Dejstva so drugačna od tistega, kar je včeraj v parlamentu izjavil premier.
Fotografija: V kar petnajstih državah od 22 sodelujočih v evropskem tožilstvu – torej v večini držav – vlada sploh nima nobene vloge pri njihovi zbiri oziroma imenovanju. FOTO: Johanna Geron/AFP
 
Odpri galerijo
V kar petnajstih državah od 22 sodelujočih v evropskem tožilstvu – torej v večini držav – vlada sploh nima nobene vloge pri njihovi zbiri oziroma imenovanju. FOTO: Johanna Geron/AFP  

»Kritika predsednika vlade Janeza Janše glede zakona in postopkov imenovanja tožilcev je le še en poskus vladajoče politike, da bi omejila neodvisnost tožilstva. Podobne postopke imenovanja imajo namreč tudi v drugih državah EU,« opozarja nekdanja pravosodna ministrica Andreja Katič. Primerjava s tujino potrjuje njene besede – v kar petnajstih državah od 22 sodelujočih v evropskem tožilstvu, torej v večini držav, vlada sploh nima nobene vloge pri tem.



Spomnimo, včeraj je premier Janša v odgovoru na poslansko vprašanje glede seznanitve vlade s kandidatoma za evropska tožilca kot nenavadnega označil postopek izbire, kot ga določa zakon, češ da je vlada le poštar. Ta postopek, je dodal, preverjajo, dokler odgovori ne bodo jasni, pa se vlada s predlogom ne bo seznanila. Govoril da je s kolegi v EU in da nikjer drugje vlada ni poštar, temveč o tožilcih odloča. Dejstva so drugačna.

»Kritika predsednika vlade Janeza Janše glede zakona in postopkov imenovanja tožilcev je le še en poskus vladajoče politike, da bi omejila neodvisnost tožilstva,« pravi Andreja Katič.  FOTO: Uroš Hočevar/Delo
»Kritika predsednika vlade Janeza Janše glede zakona in postopkov imenovanja tožilcev je le še en poskus vladajoče politike, da bi omejila neodvisnost tožilstva,« pravi Andreja Katič.  FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Kaj določa zakon pri nas


Zakon o državnem tožilstvu postopek izbire in seznanitve določa zelo jasno in enostavno. Državnotožilski svet opravi izbirni postopek, presodi strokovnost in izpolnjevanje vseh pogojev, nato svojo izbiro v obliki predloga pošlje ministrstvu za pravosodje, ministrstvo pa potem ta predlog posreduje vladi v seznanitev.

Janša je včeraj v odgovoru na poslansko vprašanje postopek označil kot »sam po sebi nenavaden«, češ da Slovenijo v skladu z ustavo navzven predstavlja vlada, ne pa tožilski svet ali ministrstvo.

Pri konkretnem primeru pa je vlada po njegovih besedah zgolj poštar. »Tožilski svet odloči in to pošlje vladi, naj se s tem seznani, ne da bi imela kakršnokoli pravico odločanja, in pošlje naprej,« je dejal in poudaril, da vlada po ustavi ni poštar.

»Ta postopek preverjamo, dokler odgovori na formalna vprašanja ne bodo jasni, se vlada s tem ne bo seznanila,« je še napovedal. »Zadevo bomo opravili, tako kot se spodobi, v skladu z ustavo in veljavnim zakonom, ki ga je pač treba upoštevati, dokler je tak, kot je,« je še zatrdil in kot možnost navedel tudi predlog spremembe zakona. Ta sicer retroaktivno, razen v izjemnih primernih, ne more veljati. 

Veljavni zakon sicer ne določa roka, do katerega bi se vlada morala seznaniti z izbiro. Slovenija poleg tega po njegovih besedah pri tem ne zamuja, saj da je postopek izbire delegiranih tožilcev doslej zaključilo le osem držav.

Na to temo je Janša po lastnih besedah postal pozoren v zadnjih tednih, ko se je domnevno začelo vprašanje tožilcev politizirati. Po vprašanjih, ki jih je glede tega naslovil na nekaj kolegov v Evropi, naj bi izvedel, da drugod o tem odloča vlada. Kar pa ne drži. 

Preberite še:

Komentarji: