Ambulante odprte, na zaščitno opremo se še čaka
Daljše in dražje obravnave: Na delavnik le do deset pregledov.
Odpri galerijo
Da bi nadomestili zamujeno, nekateri zobozdravniki že razmišljajo o delu v prostih dnevih.
Foto Jože Suhadolnik
Ljubljana – V petek so zobozdravstvene ordinacije dobile dovoljenje za delo, a se bo v večini od njih to res začelo šele v ponedeljek. Vsi javni zdravstveni zavodi in koncesionarji namreč še niso prejeli zaščitne opreme, delo brez nje pa seveda ni mogoče. Zasebniki so si jo večinoma priskrbeli sami, to pa ni poceni.
Rene Male, zobozdravnik s polovično koncesijo, je pojasnil, da je opremo naročil takoj, ko so izvedeli za odprtje ambulant in je bilo naročanje tudi omogočeno. V njihovem mariborskem okolišu so koncesionarji oddali skupno naročilo, a opreme še ni dobil. Upa, da jo bo v tem tednu.
Zobozdravnik Male je dejal, da velike gneče za preglede še ni, je pa več klicev. Načrtuje, da bo pregledal vse paciente, ki jih je imel naročene v izpadlem mesecu dela. Zaostanek namerava nadomestiti z delom na dan, ko je bil zdaj prost.
Tudi v zobozdravstvenem centru Babit razmišljajo, da bodo delali ob sobotah in nedeljah. Varovalno opremo so si priskrbeli sami. Pri slovenskih proizvajalcih so kupili maske in plašče.
Odločitev o tem, ali bodo zasebni zdravniki ceno zaščitne opreme prenesli na paciente, je odločitev vsakega od njih. Združenje zavarovalnic v Nemčiji za opremo povrne 14,23 evra na obravnavo, oprema po sedanjih cenikih v Nemčiji pa je tudi cenejša, je dejal zobozdravnik Male. Če pri nas k zaščitni opremi prištejejo še podaljšano delo oziroma izgubo delovnega časa, povečano število sterilizacije opreme, porabo razkužil, bo obravnava po njegovi oceni dražja za okoli 40 evrov. Zaradi vseh zaščitnih ukrepov se bo podaljšala za 15 do 20 minut. »Načrtovano je, da naj bi obravnavali deset pacientov na dan,« pravi Male. Zaščitni plašči niso najprijetnejši za uporabo, zato je vesel, da so v ambulanti, zdaj ko prihajajo toplejši dnevi, zamenjali klimatsko napravo s tako, ki omogoča prečiščevanje zraka. A žal te možnosti v številnih ambulantah ni, saj je na eno klimatsko napravo vezanih več ambulant, zato jih ne bodo smeli uporabljati.
Miha Bobič iz zobozdravstva Babit je dejal, da zdaj preizkušajo vrsto zaščitnih plaščev, da ugotovijo, kateri so najprimernejši za uporabo. Dolgoročno si prizadevajo pridobiti opremo, ki bi jo bilo mogoče ponovno uporabiti, saj je odvoz odpadka dodaten strošek in veliko breme za okolje, opozarja Bobič. Pri tem še ni povsem jasno, kam z uporabljeno opremo: ali ta sodi med infektivne odpadke ali pa so to zgolj odpadki iz zdravstva glede na to, da v ambulante hodijo večinoma neokužene osebe.
Bobič je dodal, da imajo paciente zdaj že navado poklicati dan prej, da preverijo njihovo zdravstveno stanje. Ključno se mu zdi, da naročene osebe pridejo na pregled točno, saj le tako lahko zagotavljajo preprečevanje stikov z drugimi. Nova priporočila za organizacijo dela pa zahtevajo dodatne obremenitve (klicanje pacientov, preverjanje vprašalnikov in podobno), zato si Male delo s samo eno medicinsko sestro težko predstavlja.
Medtem ko so zasebniki opremo kupili sami, v javnozdravstvenih ustanovah in pri koncesionarjih čakajo na državne rezerve. A po mnenju Maleta bi bilo smiselno, da bi si jo tudi ti lahko zagotovili sami in bi jo ZZZS le plačal. V tem primeru do tega, da bi morali na opremo čakati, morda sploh ne bi prišlo. Poleg tega je vprašanje, ali bo zaščitnih plaščev sploh dovolj in kako primerni so za uporabo. Kakorkoli, v tem začetnem obdobju se pojavlja veliko nejasnosti, mnoga od njih bodo po 14 dneh prakse zagotovo tudi rešena. Najprej pa bo seveda vso pozornost treba nameniti novi organizaciji dela.
Rene Male, zobozdravnik s polovično koncesijo, je pojasnil, da je opremo naročil takoj, ko so izvedeli za odprtje ambulant in je bilo naročanje tudi omogočeno. V njihovem mariborskem okolišu so koncesionarji oddali skupno naročilo, a opreme še ni dobil. Upa, da jo bo v tem tednu.
Starševska izkušnja
Mama triletnika je povedala, da je bil sin za danes naročen na pregled pri pedontologu, a jo je včeraj klicala sestra in jo obvestila, da termin odpade, saj nimajo zaščitne opreme in navodil. Ker je njen sin star 3 leta in bi bil to njegov zadnji obisk v tej ambulanti, je sestra še dodala, da si morajo zdaj zagotoviti prehod k otroškemu oz. mladinskemu zobozdravniku in da ji priporoča, naj ta teden ne kliče naokoli, ker je po vseh ambulantah zmeda.
Delo ob prostih dneh
Zobozdravnik Male je dejal, da velike gneče za preglede še ni, je pa več klicev. Načrtuje, da bo pregledal vse paciente, ki jih je imel naročene v izpadlem mesecu dela. Zaostanek namerava nadomestiti z delom na dan, ko je bil zdaj prost.
Tudi v zobozdravstvenem centru Babit razmišljajo, da bodo delali ob sobotah in nedeljah. Varovalno opremo so si priskrbeli sami. Pri slovenskih proizvajalcih so kupili maske in plašče.
Odločitev o tem, ali bodo zasebni zdravniki ceno zaščitne opreme prenesli na paciente, je odločitev vsakega od njih. Združenje zavarovalnic v Nemčiji za opremo povrne 14,23 evra na obravnavo, oprema po sedanjih cenikih v Nemčiji pa je tudi cenejša, je dejal zobozdravnik Male. Če pri nas k zaščitni opremi prištejejo še podaljšano delo oziroma izgubo delovnega časa, povečano število sterilizacije opreme, porabo razkužil, bo obravnava po njegovi oceni dražja za okoli 40 evrov. Zaradi vseh zaščitnih ukrepov se bo podaljšala za 15 do 20 minut. »Načrtovano je, da naj bi obravnavali deset pacientov na dan,« pravi Male. Zaščitni plašči niso najprijetnejši za uporabo, zato je vesel, da so v ambulanti, zdaj ko prihajajo toplejši dnevi, zamenjali klimatsko napravo s tako, ki omogoča prečiščevanje zraka. A žal te možnosti v številnih ambulantah ni, saj je na eno klimatsko napravo vezanih več ambulant, zato jih ne bodo smeli uporabljati.
Porabljena oprema – velika okoljska obremenitev
Miha Bobič iz zobozdravstva Babit je dejal, da zdaj preizkušajo vrsto zaščitnih plaščev, da ugotovijo, kateri so najprimernejši za uporabo. Dolgoročno si prizadevajo pridobiti opremo, ki bi jo bilo mogoče ponovno uporabiti, saj je odvoz odpadka dodaten strošek in veliko breme za okolje, opozarja Bobič. Pri tem še ni povsem jasno, kam z uporabljeno opremo: ali ta sodi med infektivne odpadke ali pa so to zgolj odpadki iz zdravstva glede na to, da v ambulante hodijo večinoma neokužene osebe.
Bobič je dodal, da imajo paciente zdaj že navado poklicati dan prej, da preverijo njihovo zdravstveno stanje. Ključno se mu zdi, da naročene osebe pridejo na pregled točno, saj le tako lahko zagotavljajo preprečevanje stikov z drugimi. Nova priporočila za organizacijo dela pa zahtevajo dodatne obremenitve (klicanje pacientov, preverjanje vprašalnikov in podobno), zato si Male delo s samo eno medicinsko sestro težko predstavlja.
Medtem ko so zasebniki opremo kupili sami, v javnozdravstvenih ustanovah in pri koncesionarjih čakajo na državne rezerve. A po mnenju Maleta bi bilo smiselno, da bi si jo tudi ti lahko zagotovili sami in bi jo ZZZS le plačal. V tem primeru do tega, da bi morali na opremo čakati, morda sploh ne bi prišlo. Poleg tega je vprašanje, ali bo zaščitnih plaščev sploh dovolj in kako primerni so za uporabo. Kakorkoli, v tem začetnem obdobju se pojavlja veliko nejasnosti, mnoga od njih bodo po 14 dneh prakse zagotovo tudi rešena. Najprej pa bo seveda vso pozornost treba nameniti novi organizaciji dela.
