Asti Vrečko v interpelaciji očitajo protizakonita izplačila iz proračuna

Poslanci NSi in Demokratov so po referendumu, na katerem so volivci zavrnili zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke, vložili interpelacijo proti ministrici za kulturo Asti Vrečko. To je že 11. interpelacija članov ministrske ekipe Roberta Goloba v tem mandatu.

»Vse desne vlade so bile usmerjene proti kulturi in umetnosti,« je v izjavi popoldne dejala Asta Vrečko v očitku SDS, Anžetu Logarju in NSi. Ni še prebrala interpelacije, je priznala, predstavlja pa si, kaj piše v njej. Zaveze in prioritete Levice so podpora vsem, tudi najšibkejšim v kulturi, pravi Asta Vrečko.

Opozorila je, da je zakon nastal na zahtevo računskega sodišča in ministrstva za finance, lotili so se zadev, ki si jih nihče 20 let ni upal. Desnici je očitala, da ji gre samo za populizem, umetnost pa je področje svobode, mišljenja, področje, ki razpira. Umetnikom je sporočila, da so razvojni steber naše družbe in našo državo predstavljajo svetu. Asta Vrečko pričakuje, da jo bosta koalicijski partnerici podprli. Desnica se je najprej lotila Levice in nje kot njene koordinatorice in še ministrice za kulturo, Logar pa je pokazal, kam spada.

Stari zakon, po katerem bodo morali še naprej dodeljevati posebne pokojnine, nima transparentnih meril, o tem se bo treba pogovoriti na vladi. Eno leto se ne smejo dotikati zakona.

Neupravičena izplačila

Skupina poslank in poslancev je vložila interpelacijo proti ministrici za kulturo Asti Vrečko zaradi njenega vodenja kulturne politike in ravnanja z javnimi sredstvi. V interpelaciji jo obtožujejo neupravičenih in protizakonitih izplačil iz državnega proračuna ter neracionalnega ravnanja s sredstvi.

Šlo naj bi za to, da so Svetlani Makarovič, ki je leta 2000 zavrnila Prešernovo nagrado, vključno z denarnim delom, ki ji je pripadal na podlagi Statuta Prešernovega sklada, nakazali 8346 evrov, kar predstavlja denarni del nagrade, ki jo je zavrnila. Izplačilo je bilo izvedeno brez pravne podlage, saj je obveznost izplačila že prenehala, navajajo predlagatelji.

Po obligacijskem zakoniku velja, da obveznost preneha, če upnik (v tem primeru Makarovičeva) izrecno izjavi, da ne bo zahteval izpolnitve obveznosti, kar je storila s svojo zavrnitvijo nagrade. Ministrstvo za kulturo, ki 23 let ni izvedlo nakazila, je s tem dalo vedeti, da ne namerava več izpolniti obveznosti. S tem je bila terjatev pravno odpuščena.

»Zato obstaja utemeljen sum, da je bilo izplačilo nagrade brez pravne podlage, kar pomeni, da bi bilo treba znesek vrniti v skladu s pravili o neupravičeni obogatitvi, da bi zaščitili interese državnega proračuna in davkoplačevalcev,« navajajo.

Poudarjajo tudi, da je izplačilo zaznamovano z resnimi korupcijskimi tveganji, predvsem zaradi tesnih političnih povezav ministrice Aste Vrečko in njene stranke Levica z Makarovičevo. Kot je znano, je zadevo obravnavala tudi Komisija za nadzor javnih financ in priporočila nadaljnje preiskave zaradi suma korupcije, kar je potrdila tudi KPK.

Tudi računsko sodišče je ugotovilo, da je bilo izplačilo v nasprotju z zakoni o učinkovitosti in gospodarnosti proračuna, ker ni bilo nobene pravne podlage za izvedbo izplačila. Ministrstvo za kulturo je kljub opozorilom izplačalo nagrado, s čimer je očitno kršilo zakon, poudarjajo.

Kritizirajo tudi njen odnos do slovenskega osamosvojitvenega procesa, češ da je z izenačevanjem zgodovine pred in po osamosvojitvi delovala v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

Poleg tega je ministrica sprejela odločitev o ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine ter ustanovitvi novega muzeja, kar je naletelo na velik odpor strokovne javnosti, navajajo podpisani pod interpelacijo. Očitajo ji tudi pomanjkanja dialoga pri sprejemanju zakonov, ki so bili zavrnjeni na referendumu.