Avstrijska konkurenca že prevzela del posla
Medtem ko se obeta zamenjava generalnega direktorja Tomaža Kokota, kadra SDS, na vrhu Pošte Slovenije, se na njenem trgu dogajajo pomembne spremembe. Avstrijska pošta (Österreichische Post) je – tako kot smo napovedali konec aprila – namreč vstopila na slovenski trg. Pri nas je ustanovila lastno podjetje Express One Slovenia in ta mesec začela dostavljati pakete. Po naših informacijah je ena njihovih glavnih strank tudi Zalando, ena vodilnih evropskih spletnih platform za prodajo oblačil.
Popravek navedb v članku »Avstrijska konkurenca že prevzela del posla«
Navedbe avtorice članka so posledica sklepanja, ne pa dejanskega stanja. Pri tem drži navedba, da je post.at v Sloveniji ustanovila lastno podjetje Express One Slovenia in ta mesec začela dostavljati pakete. Pošta Slovenije sicer poslovnih odnosov s svojimi poslovnimi partnerji ne komentira, vendar opozarja, da gre pri navedbah o prehodu Zalanda k podjetju Express One Slovenia zgolj za sklepanja, ki najverjetneje temeljijo na poslovnih odnosih, ki jih ima post.at z omenjenim spletnim trgovcem v drugih državah, ne pa na dejanskem stanju. Navedenega Pošta Slovenije ni potrdila. Prav tako po informacijah, s katerimi razpolaga Pošta Slovenije, trditve ni potrdil niti Zalando.
Megi Jarc, Pošta Slovenije
Naši sogovorniki so sicer že spomladi napovedovali, da Zalando ne bo edini večji mednarodni spletni trgovec, ki se bo odločil zamenjati storitve slovenske pošte s storitvami avstrijske. Na Pošti Slovenije, ki s tem izgublja pomemben del paketnega posla, ne odgovarjajo na vprašanje, ali prihod avstrijske konkurence že vpliva na njihovo poslovanje in ali so zaradi tega že ostali tudi brez kakšnega poslovnega partnerja.
Skupina Pošta Slovenije je v segmentu paketnih storitev leta 2021 dosegla 22-odstotno rast. Paketne storitve predstavljajo 13,5 odstotka poslovnih prihodkov, Avstrijski pošti pa je lani samo posel dostave paketov že presegel klasični posel, zrasel je za več kot 36 odstotkov in prinesel 1,2 milijarde evrov prihodkov. Za primerjavo – celotni prihodki od prodaje skupine Pošta Slovenije so lani dosegli 411 milijonov evrov.
Avstrijska pošta, ki z mrežo partnerskih podjetij že posluje v državah nekdanje skupne države, torej na sosednjem Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori ter na Madžarskem in Slovaškem, je za Zalando pomembna, ker želi spletni trgovec regionalno distribucijsko pokritost.
Prihod Avstrijske pošte in tudi odločitve poslovnih partnerjev, da poskusijo s storitvami nove konkurence na trgu, za Kokota in njegovo ekipo niso presenetljivi, vsaj tako je naše informacije generalni direktor Pošte Slovenije komentiral spomladi, ko je ocenjeval, da bo Avstrijska pošta prej ali slej vstopila tudi na slovenski trg. To je namreč »živi« trg, na katerem se v primerjavi s številom dostavljenih paketov v zahodni Evropi in Združenih državah Amerike pričakuje še dodatna rast.
Kokotovo obdobje vodenja se končuje, po neuradnih informacijah bi mu lahko ponudili dogovor o sporazumnem odhodu; če tega ne bo, naj bi bil predvidoma razrešen na prvi naslednji seji nadzornega sveta, ki bo po naših informacijah na začetku avgusta.
INTERVJU Z DANIELOM ROGINSKIM, GENERALNIM DIREKTORJEM zALANDA ZA SREDNJO IN VZHODNO EVROPO
Ključno je poznavanje lokalnih kupcev
Zalando je ena vodilnih evropskih spletnih platform za modo in življenjski slog, ki je pred dnevi praznovala prvo obletnico delovanja na slovenskem trgu. »Vstop na nov trg je vedno izziv. Pomeni veliko pripravljalnega dela, časa in sredstev. Poznavanje lokalnih kupcev je prvi korak pri načrtovanju odprtja na novem trgu.
Vsaka država je posebno poglavje, tudi v Evropi. Na primer, slovenski kupci imajo raje dostavo na dom, Poljaki pa raje uporabljajo paketomate. Poleg tega kupci v Sloveniji večinoma plačujejo z gotovino po povzetju – delež je tu skoraj dvakrat višji kot v baltskih državah,« je povedal Daniel Roginski, generalni direktor Zalanda za srednjo in vzhodno Evropo.
Na vprašanje, ali nakupne navade Slovencev odstopajo od nakupnih navad na drugih trgih, odgovarja, da stranke v Sloveniji na splošno rade kupujejo veliko športnih oblačil, predvsem za aktivnosti na prostem. Kar zadeva posamezne artikle, so slovenski kupci v preteklem letu najraje kupovali bele unisex športne copate, ženske črne trenirke in bele nogavice, medtem ko so pri kupcih na Hrvaškem najbolj priljubljene moške jopice s kapuco, ženske trenirke in ženske kavbojke.
Koliko prihodkov so ustvarili na slovenskem trgu, ne razkrivajo. Rast bruto vrednosti trgovskega blaga lani v celoti pa je bila več kot tretjinska in je dosegla 14,3 milijarde evrov, prihodki pa so se povečali za 29,7 odstotka – na 10,4 milijarde evrov.
Ali so zaradi vse višje inflacije kupci spremenili nakupe? Kupujejo mogoče manj? »Vse višja inflacija in rast stroškov za gospodinjstva sta prispevali k previdnejšemu vedenju potrošnikov, hkrati pa je popandemično okolje spodbudilo spremembe v njihovih preferencah. V prvem četrtletju letos so kupci več kupovali sezonske in trendovske izdelke, hkrati pa so se nagibali bodisi k visokokakovostnemu asortimaju bodisi so se od izdelkov srednjega preusmerili k vstopnemu cenovnemu razredu.«
Zalando je bil ustanovljen leta 2008 v Berlinu, ima skoraj 49 milijonov aktivnih kupcev na 25 trgih. Roginski pravi, da poskušajo v svoj nabor izdelkov vključiti tudi lokalne znamke. »Dogovarjamo se s potencialnimi partnerji, ki se prek našega partnerskega programa lahko neposredno povežejo s platformo Zalando in tako dosežejo več milijonov strank. Partnerski program pomaga blagovnim znamkam graditi in širiti obseg spletnega poslovanja ter rešuje tri glavne izzive, s katerimi se spopadajo: kako vzpostaviti neposreden dostop do potrošnikov, kako vstopiti na mednarodni trg in kako poglobiti odnose s strankami.«
