Bosta dva tedna samoizolacije dovolj? Alojz Ihan odgovarja
Ni jasno, kdaj bo življenje spet teklo po starem.
Odpri galerijo
»Če ne zadržimo jezu, bomo v naslednjem trenutku vsi pod vodo,« je položaj metaforično orisal imunolog Alojz Ihan. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Slovenci posedajo po domovih, se izogibajo stikov z drugimi in čakajo. Sprašujejo se, kako dolgo bodo na tako miren način bili bitko z močnim koronavirusom. Je to, da nemočno čakajo, da se virus neha širiti, boljša možnost, kot da bi morda bolj odporni tvegali, da se prekužijo in s tem vplivajo na imunost populacije?
Alojz Ihan, profesor in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja oddelka za imunologijo na inštitutu za mikrobiologijo medicinske fakultete meni, da nam trenutno ne preostaja nič drugega, kot da poskušamo virus z vsemi možnimi ukrepi čim bolj zajeziti. Angleži s svojim ravnanjem nakazujejo drugačen pristop, pri čemer dopuščajo, da mladi obolevajo in se prekužijo, medtem pa sprejemajo skrbne ukrepe za zaščito ogroženih skupin ljudi, zlasti starih. Upajo, da se bo na ta način razmeroma hitro prekužilo 60 odstotkov ljudi, ki so odpornejši na bolezen, s čimer bi dosegli kolektivno imunost, ki bi upočasnila virus. Sledil bi počasen in obvladljiv tempo prekuževanja starejših – s tem bi skoraj brez napora ter družbene in gospodarske škode dosegli tisto, kar poskušamo drugi z družbeno paralizo, ki bo zelo draga, sploh, če se zavleče, pravi Ihan.
Ob tem pove, da glede tovrstnega scenarija pri nas sploh nimamo izbire, saj smo se zaradi bližine Italije nenadoma znašli v povodnji brez čolnov in rešilnih pasov. V Italiji so imeli smolo, ker so okužbe zaznali dokaj pozno, ko so bili že do vratu v vodi. Mi pa smo prek njih prejeli hitro, počitniško »injekcijo« okužb, ki nam je odvzela čas za korenite priprave. »Zdaj z vsemi močmi zadržujemo jez, medtem ko nam voda morda sega do kolen. Angleže pa mika, da bi raje, kot trošili energijo (in denar) za utrudljivo in dolgotrajno zadrževanje jezu, pustili vodo, naj teče, in na hrib prenesli samo tiste, ki ne znajo plavati. A tudi njih mnogi svarijo, da družba ni matematična igrica, mi pa tako ali tako nimamo izbire. Če ne zadržimo jezu, bomo v naslednjem trenutku vsi pod vodo,« je metaforično orisal Ihan.
Kolikor poznamo prehladne viruse, nam utegne toplejše vreme ob spopadanju z novim koronavirusom koristiti. »Če vlečemo primerjave z znanimi koronavirusi, je jasno, da ti svoj zagon v pomladnih mesecih izgubijo zaradi toplejšega in vlažnejšega zraka ter sonca. Suh in mrzel zrak namreč pospešuje naselitev virusa na sluznici, sonce pa nam prek vitamina D in še marsičesa okrepi odpornost,« pravi profesor. Po njegovem mnenju nam ostaja upanje, da se bo s prihodom toplejšega zraka bolezen vsaj ublažila, in naslednja hladna sezona ne bo več tako morilska: »Populacija bo že bolj prekužena, zato utegne biti dinamika obolevanj drugo leto bistveno manjša.«
Virus je prišel v populacijo, v kateri proti njemu še nihče ni imel razvitih protiteles, kot jih imamo na ostale prehladne viruse, a sčasoma se bo imunost tudi nanj povečala, meni Ihan.
Dokler cepiva ne bo, je po njegovem ključen naš imunski sistem. Glede na kužnost virusa bo moral biti ta tisti, ki bo vzpostavil ravnovesje z novo boleznijo in jo zamejil v nekakšno »normalo« – ki lahko pomeni smrt nekaj sto ali pa nekaj sto tisoč ljudi na leto, tega ne more nihče vedeti vnaprej. Kot tudi tega ne, ali bo imel virus sezonski potek in koliko časa se bo obdržal. »Pri virusih, ki se tako eksplozivno širijo, vemo, da slej ko prej vzpostavijo ravnovesje z imunskim sistemom vrste, v tem primeru ljudi,« poudarja Ihan.
Bomo doma le 14 dni? Odvisno od tega, kakšna bo dinamika obolevanj, odgovarja strokovnjak: »Če bo krivulja zbolevanja postala linearna, bomo lahko začeli razmišljati o vrnitvi na stare življenjske tirnice. Vsaj ta dva tedna doslednega umirjanja javnega življenja pa sta po mojem ključna za zajezitev virusa.«
Podobnega mnenja je mikrobiolog Gorazd Pretnar, ki upa, da bo virus zamrl, ko si ga bomo ljudje nehali medsebojno podajati. Obstaja sicer možnost, da bo po tem v celicah čakal na novo priložnost, a Pretnar pričakuje, da bi do njegovega ponovnega izbruha morda že razvili zdravilo. »Do takrat pa je na vsakem od nas priložnost, da ga zajezimo,« je Slovence pozval k zaščitnemu ravnanju.
Do včeraj je bilo v Sloveniji potrjenih 253 okužb s koronavirusom, ena oseba je umrla. Na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana je bilo včeraj 14 ljudi, obolelih za covidom-19, od tega so trije v intenzivni enoti, 11 jih je na navadnem oddelku. Povprečna starost pacientov je 65 let. Pri blagem poteku okužbe se ljudje pozdravijo v enem do dveh tednih. Ob resnem poteku lahko zdravljenje traja štiri do šest tednov, je povedala vodja strokovne skupine pri vladnem kriznem štabu Bojana Beović.
Lažjim pacientom znižujejo temperaturo in lajšajo bolečino. Težji pacienti pa imajo tudi težave z dihanjem in potrebujejo kisik. Pri njih se odločajo za zdravljenje proti virusu, saj upajo, da bodo s tem preprečili težji potek.
V UKC Maribor je bilo včeraj hospitaliziranih osem pacientov z novim virusom, od tega eden potrebuje oskrbo s kisikom. Trenutno je 82 zaposlenih v UKC Maribor preventivno v domači izolaciji – zaradi nedavnih tesnih socialnih stikov.
Alojz Ihan, profesor in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja oddelka za imunologijo na inštitutu za mikrobiologijo medicinske fakultete meni, da nam trenutno ne preostaja nič drugega, kot da poskušamo virus z vsemi možnimi ukrepi čim bolj zajeziti. Angleži s svojim ravnanjem nakazujejo drugačen pristop, pri čemer dopuščajo, da mladi obolevajo in se prekužijo, medtem pa sprejemajo skrbne ukrepe za zaščito ogroženih skupin ljudi, zlasti starih. Upajo, da se bo na ta način razmeroma hitro prekužilo 60 odstotkov ljudi, ki so odpornejši na bolezen, s čimer bi dosegli kolektivno imunost, ki bi upočasnila virus. Sledil bi počasen in obvladljiv tempo prekuževanja starejših – s tem bi skoraj brez napora ter družbene in gospodarske škode dosegli tisto, kar poskušamo drugi z družbeno paralizo, ki bo zelo draga, sploh, če se zavleče, pravi Ihan.
- V Slovenji ni mogoče, da bi, tako kot v Angliji, stavili na prekuževanje.
- Ob spopadanju s koronavirusom nam utegne toplejše vreme koristiti.
- Doma bomo, dokler krivulja na novo obolelih ne dobi linearne oblike.
Prazne sobotne ulice Ljubljane, 14. 3. 2020 Foto Voranc Vogel
V povodnji brez rešilnih pasov
Ob tem pove, da glede tovrstnega scenarija pri nas sploh nimamo izbire, saj smo se zaradi bližine Italije nenadoma znašli v povodnji brez čolnov in rešilnih pasov. V Italiji so imeli smolo, ker so okužbe zaznali dokaj pozno, ko so bili že do vratu v vodi. Mi pa smo prek njih prejeli hitro, počitniško »injekcijo« okužb, ki nam je odvzela čas za korenite priprave. »Zdaj z vsemi močmi zadržujemo jez, medtem ko nam voda morda sega do kolen. Angleže pa mika, da bi raje, kot trošili energijo (in denar) za utrudljivo in dolgotrajno zadrževanje jezu, pustili vodo, naj teče, in na hrib prenesli samo tiste, ki ne znajo plavati. A tudi njih mnogi svarijo, da družba ni matematična igrica, mi pa tako ali tako nimamo izbire. Če ne zadržimo jezu, bomo v naslednjem trenutku vsi pod vodo,« je metaforično orisal Ihan.
Kolikor poznamo prehladne viruse, nam utegne toplejše vreme ob spopadanju z novim koronavirusom koristiti. »Če vlečemo primerjave z znanimi koronavirusi, je jasno, da ti svoj zagon v pomladnih mesecih izgubijo zaradi toplejšega in vlažnejšega zraka ter sonca. Suh in mrzel zrak namreč pospešuje naselitev virusa na sluznici, sonce pa nam prek vitamina D in še marsičesa okrepi odpornost,« pravi profesor. Po njegovem mnenju nam ostaja upanje, da se bo s prihodom toplejšega zraka bolezen vsaj ublažila, in naslednja hladna sezona ne bo več tako morilska: »Populacija bo že bolj prekužena, zato utegne biti dinamika obolevanj drugo leto bistveno manjša.«
Povečevanje imunosti
Virus je prišel v populacijo, v kateri proti njemu še nihče ni imel razvitih protiteles, kot jih imamo na ostale prehladne viruse, a sčasoma se bo imunost tudi nanj povečala, meni Ihan.
Dokler cepiva ne bo, je po njegovem ključen naš imunski sistem. Glede na kužnost virusa bo moral biti ta tisti, ki bo vzpostavil ravnovesje z novo boleznijo in jo zamejil v nekakšno »normalo« – ki lahko pomeni smrt nekaj sto ali pa nekaj sto tisoč ljudi na leto, tega ne more nihče vedeti vnaprej. Kot tudi tega ne, ali bo imel virus sezonski potek in koliko časa se bo obdržal. »Pri virusih, ki se tako eksplozivno širijo, vemo, da slej ko prej vzpostavijo ravnovesje z imunskim sistemom vrste, v tem primeru ljudi,« poudarja Ihan.
Bomo doma le 14 dni? Odvisno od tega, kakšna bo dinamika obolevanj, odgovarja strokovnjak: »Če bo krivulja zbolevanja postala linearna, bomo lahko začeli razmišljati o vrnitvi na stare življenjske tirnice. Vsaj ta dva tedna doslednega umirjanja javnega življenja pa sta po mojem ključna za zajezitev virusa.«
Podobnega mnenja je mikrobiolog Gorazd Pretnar, ki upa, da bo virus zamrl, ko si ga bomo ljudje nehali medsebojno podajati. Obstaja sicer možnost, da bo po tem v celicah čakal na novo priložnost, a Pretnar pričakuje, da bi do njegovega ponovnega izbruha morda že razvili zdravilo. »Do takrat pa je na vsakem od nas priložnost, da ga zajezimo,« je Slovence pozval k zaščitnemu ravnanju.
Do včeraj je bilo v Sloveniji potrjenih 253 okužb s koronavirusom, ena oseba je umrla. Na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana je bilo včeraj 14 ljudi, obolelih za covidom-19, od tega so trije v intenzivni enoti, 11 jih je na navadnem oddelku. Povprečna starost pacientov je 65 let. Pri blagem poteku okužbe se ljudje pozdravijo v enem do dveh tednih. Ob resnem poteku lahko zdravljenje traja štiri do šest tednov, je povedala vodja strokovne skupine pri vladnem kriznem štabu Bojana Beović.
Lažjim pacientom znižujejo temperaturo in lajšajo bolečino. Težji pacienti pa imajo tudi težave z dihanjem in potrebujejo kisik. Pri njih se odločajo za zdravljenje proti virusu, saj upajo, da bodo s tem preprečili težji potek.
V UKC Maribor je bilo včeraj hospitaliziranih osem pacientov z novim virusom, od tega eden potrebuje oskrbo s kisikom. Trenutno je 82 zaposlenih v UKC Maribor preventivno v domači izolaciji – zaradi nedavnih tesnih socialnih stikov.
