Brez glavne obravnave le izjemoma
Odločanje na nejavni seji pomeni nedopusten poseg v pravice strank do izvedbe dokazov, kar je ustavno zagotovilo.
Odpri galerijo
Upravnemu sodišču so zdaj kolegi z vrhovnega sodišča dali dokončna in jasna navodila. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Ljubljana – Gordijski vozel glede ustreznega pravnega varstva na upravnem sodišču je zdaj presekalo vrhovno sodišče, saj je vzpostavilo jasno pravilo, da je treba v upravnem sporu odločati na glavnih obravnavah. Odločanje na nejavni seji je mogoče le v izjemnih okoliščinah.
V številnih primerih so na upravnem sodišču odločali le na podlagi dokumentacije, brez zaslišanja strank, a so pred časom dobili hladno prho tako ustavnega sodišča kot evropskega sodišča za človekove pravice. Zdaj pa še vrhovnega sodišča. To je v nedavni sodbi sklenilo, da upravno sodišče s tem, ko v primeru spornega dejanskega stanja ne izvede glavne obravnave, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu in nedopustno posega v pravice strank do glavne obravnave, kar je ustavno zagotovilo.
Iz stališč vrhovnega sodišča je jasno, da je v upravnem sporu, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizičnih in pravnih oseb v razmerju do nosilcev oblasti, v primeru spornega dejanskega stanja vselej treba izvesti glavno obravnavo. Poleg pravnih vprašanj se bo tako presojalo tudi dejansko stanje, kar bo strankam upravnih sporov omogočilo učinkovitejše sodno varstvo proti odločitvam nosilcev izvršilne veje oblasti.
Primer, ki ga je obravnavalo vrhovno sodišče in je upravnemu sodišču začrtalo jasna navodila, se je nanašal na spor, s katerim je tožnica zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva zahtevala izvedbo dokazov na glavni obravnavi pred sodiščem, a jih upravno sodišče ni izvedlo. Do razlogov, zakaj tega niso storili, pa se niso opredelili. Tudi tu so jih kolegi z vrhovnega sodišča okrcali.
»Če so podani ustavno dopustni in zakonsko predpisani izjemni razlogi, da se glavna obravnava ne izvede, mora upravno sodišče to v svoji sodbi jasno in izrecno obrazložiti,« so sklenili. Opustiti izvedbo vseh dokazov je namreč mogoče samo zaradi izjemnih okoliščin, če so razlogi ustavno dopustni in izrecno določeni v zakonu.
Vrhovno sodišče se je ob tem naslonilo tudi na nedavni sodbi tako ustavnega sodišča kot evropskega sodišča za človekove pravice. V prvem primeru je šlo za spor v davčnem postopku, kjer se je Branko V. s pomočjo odvetniške družbe Čeferin obrnil na ustavno sodišče, saj mu na upravnem sodišču niso prisluhnili, ko je želel na glavni obravnavi razčistiti okoliščine glede odmere davka, ki mu jo je naložila finančna uprava. Na ustavnem sodišču so poudarili, da mora biti stranki zagotovljena pravica navajati dejstva in dokaze, možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke in o izvedenih dokazih, ter pravica, da je ob izvajanju dokazov navzoča.
Šele na ESČP pa je zmago zaradi podobnega primera, prav tako zaradi odmere davka, kjer mu niso prisluhnili niti na ustavnem sodišču, dosegel Jernej C.
Pred časom smo poročali tudi o sporu glede odmere davka, v katerega se je zapletel prvi mož borznoposredniške hiše Ilirika Igor Štemberger.
Kot nam je pojasnil, tudi v njegovem primeru upravno sodišče ni sklicalo glavne obravnave, res pa je, da je postopek zaradi ustavnopravnega vprašanja prekinilo in primer odstopilo ustavnemu sodišču.
Davčni organ prve stopnje je Štembergerju decembra 2016 z odločbo odmeril davek od nenapovedanih prihodkov (prodaja delnic) po določbi 68.a člena zakona o davčnem postopku, ki predvideva odmero davka od nenapovedanih prihodkov.
Našteli so mu za več kot 3,26 milijona evrov neplačanega davka in prišteli še 38 tisočakov obresti. A so po Štembergerjevih besedah dacarji šli precej čez mejo zakonitosti, saj so nadzorovali in presojali njegove posle nakupa in prodaje delnic celo za leto 2004, ko je že zdavnaj zastarala pravica do odmere davka. A kar je še pomembneje, leta 2004 davka, vztraja Štemberger, pri prodaji delnic sploh ni bilo.
Prepričan je, da je bila obdavčitev nezakonita, brez pravne podlage in so bile z njo kršene ustavne pravice.
Od pobude ustavnemu sodišču je minilo že več kot tri leta, a odločitve, čeprav naj bi se zadeva obravnavala prednostno, Štemberger še ni prejel.
Po poročanju Radia Slovenija bo odločanje na glavnih obravnavah za upravno sodišče velika težava. Na leto naj bi tako po prvi oceni rešilo za tretjino manj zadev, že zdaj pa ima nerešenih nekaj več kot 3700 zadev.
»S kadrovsko zasedbo 29 sodnikov ne bomo uspeli zagotavljati pravice do sojenja v razumnem roku, kar je res velika težava. Ob nekem hitrem preračunavanju učinkovitosti sodišča in posameznega sodnika ugotavljam, da če je lahko sodnik do zdaj letno rešil 110 upravnih sporov, jih bo lahko po novem opravil od 70 do 75,« je dejala predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan.
V številnih primerih so na upravnem sodišču odločali le na podlagi dokumentacije, brez zaslišanja strank, a so pred časom dobili hladno prho tako ustavnega sodišča kot evropskega sodišča za človekove pravice. Zdaj pa še vrhovnega sodišča. To je v nedavni sodbi sklenilo, da upravno sodišče s tem, ko v primeru spornega dejanskega stanja ne izvede glavne obravnave, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu in nedopustno posega v pravice strank do glavne obravnave, kar je ustavno zagotovilo.
Iz stališč vrhovnega sodišča je jasno, da je v upravnem sporu, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizičnih in pravnih oseb v razmerju do nosilcev oblasti, v primeru spornega dejanskega stanja vselej treba izvesti glavno obravnavo. Poleg pravnih vprašanj se bo tako presojalo tudi dejansko stanje, kar bo strankam upravnih sporov omogočilo učinkovitejše sodno varstvo proti odločitvam nosilcev izvršilne veje oblasti.
Do zdaj kar brez pojasnil
Primer, ki ga je obravnavalo vrhovno sodišče in je upravnemu sodišču začrtalo jasna navodila, se je nanašal na spor, s katerim je tožnica zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva zahtevala izvedbo dokazov na glavni obravnavi pred sodiščem, a jih upravno sodišče ni izvedlo. Do razlogov, zakaj tega niso storili, pa se niso opredelili. Tudi tu so jih kolegi z vrhovnega sodišča okrcali.
»Če so podani ustavno dopustni in zakonsko predpisani izjemni razlogi, da se glavna obravnava ne izvede, mora upravno sodišče to v svoji sodbi jasno in izrecno obrazložiti,« so sklenili. Opustiti izvedbo vseh dokazov je namreč mogoče samo zaradi izjemnih okoliščin, če so razlogi ustavno dopustni in izrecno določeni v zakonu.
Problem davčnih obveznosti
Vrhovno sodišče se je ob tem naslonilo tudi na nedavni sodbi tako ustavnega sodišča kot evropskega sodišča za človekove pravice. V prvem primeru je šlo za spor v davčnem postopku, kjer se je Branko V. s pomočjo odvetniške družbe Čeferin obrnil na ustavno sodišče, saj mu na upravnem sodišču niso prisluhnili, ko je želel na glavni obravnavi razčistiti okoliščine glede odmere davka, ki mu jo je naložila finančna uprava. Na ustavnem sodišču so poudarili, da mora biti stranki zagotovljena pravica navajati dejstva in dokaze, možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke in o izvedenih dokazih, ter pravica, da je ob izvajanju dokazov navzoča.
Šele na ESČP pa je zmago zaradi podobnega primera, prav tako zaradi odmere davka, kjer mu niso prisluhnili niti na ustavnem sodišču, dosegel Jernej C.
Prednostna obravnava, a v predalu
Pred časom smo poročali tudi o sporu glede odmere davka, v katerega se je zapletel prvi mož borznoposredniške hiše Ilirika Igor Štemberger.
Primer Igorja Štembergerja je že več kot tri leta na ustavnem sodišču, a epiloga še ni. FOTO: Jure Eržen/Delo
Kot nam je pojasnil, tudi v njegovem primeru upravno sodišče ni sklicalo glavne obravnave, res pa je, da je postopek zaradi ustavnopravnega vprašanja prekinilo in primer odstopilo ustavnemu sodišču.
Večletna pot do ustavne odločbe
Davčni organ prve stopnje je Štembergerju decembra 2016 z odločbo odmeril davek od nenapovedanih prihodkov (prodaja delnic) po določbi 68.a člena zakona o davčnem postopku, ki predvideva odmero davka od nenapovedanih prihodkov.
Našteli so mu za več kot 3,26 milijona evrov neplačanega davka in prišteli še 38 tisočakov obresti. A so po Štembergerjevih besedah dacarji šli precej čez mejo zakonitosti, saj so nadzorovali in presojali njegove posle nakupa in prodaje delnic celo za leto 2004, ko je že zdavnaj zastarala pravica do odmere davka. A kar je še pomembneje, leta 2004 davka, vztraja Štemberger, pri prodaji delnic sploh ni bilo.
Prepričan je, da je bila obdavčitev nezakonita, brez pravne podlage in so bile z njo kršene ustavne pravice.
Od pobude ustavnemu sodišču je minilo že več kot tri leta, a odločitve, čeprav naj bi se zadeva obravnavala prednostno, Štemberger še ni prejel.
Kršene pravice zaradi premalo sodnikov?
Po poročanju Radia Slovenija bo odločanje na glavnih obravnavah za upravno sodišče velika težava. Na leto naj bi tako po prvi oceni rešilo za tretjino manj zadev, že zdaj pa ima nerešenih nekaj več kot 3700 zadev.
»S kadrovsko zasedbo 29 sodnikov ne bomo uspeli zagotavljati pravice do sojenja v razumnem roku, kar je res velika težava. Ob nekem hitrem preračunavanju učinkovitosti sodišča in posameznega sodnika ugotavljam, da če je lahko sodnik do zdaj letno rešil 110 upravnih sporov, jih bo lahko po novem opravil od 70 do 75,« je dejala predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan.
