Čakanje na srce kot nosečnost dolgo
Spodbudna vest prihaja od domačih zdravnikov, katerih najnovejša raziskava daje upanje srčnim bolnikom z nezdravljenim krvnim pritiskom ali sladkorno boleznijo.
Odpri galerijo
Operacija na Kliničnem oddeleku za kardiologijo na UKC Ljubljana. Foto: Jure Eržen/delo
Ljubljana – Presaditev srca je zadnja stopnja zdravljenja srčnega popuščanja, ko so izčrpane vse druge možnosti. Slovenija je s skoraj petnajstimi presaditvami srca na milijon prebivalcev vodilna v svetu, še pet let po posegu živi v povprečju 80 odstotkov bolnikov. Na seznam za novo srce se vsako leto vpiše okrog trideset »novincev«; samo letos so srce presadili že devetnajstim.
Pred kratkim so na UKC Ljubljana končali raziskavo, ki omogoča zdravljenje z matičnimi celicami pri bolnikih, ki imajo srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem – to so večinoma pacienti, ki imajo dalj časa nezdravljen krvni pritisk ali sladkorno bolezen. »Pri teh smo dosegli znatno izboljšanje. Gre za prvo raziskavo te vrste – v bistvu za aplikacijo že preizkušene metode na drugi populaciji bolnikov –, ki jo bomo novembra virtualno predstavili na srečanju Ameriškega združenja kardiologov. To bo dober temelj za naprej, saj ima takšno obliko srčnega popuščanja polovica bolnikov. Zdravil, ki bi jim izboljšala prognozo, pa ni,« pravi kardiolog dr. Bojan Vrtovec, vodja oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca, ki z matičnimi celicami zdravi od leta 2006.
A tudi srce ne popušča enako pri vseh. Pri nekaterih se srce slabo krči, pri drugih slabo razteza. Za slednje praktično ni zdravil. Z matičnimi celicami lahko dosežemo, da stena srca postane manj toga, pojasnjuje dr. Vrtovec: »V večini primerov uporabljamo pacientove celice. Zberejo jih na zavodu za transfuzijsko medicino. Delali pa smo tudi raziskave s tujimi celicami. Te so prednost zlasti v primerih, ko bolnik ne zbere dovolj svojih.« Prek tristo srčnim bolnikom so pomagali s presaditvijo z matičnimi celicami. V bodoče bi lahko enako zdravili bolnike z neustrezno zdravljenim krvnim pritiskom ali s sladkorno boleznijo. Velika populacija teh ljudi je, ki še nimajo razvitega srčnega popuščanja in bi jim ga lahko preprečili, se nadeja dr. Vrtovec.
Čakalna doba na srce je pri hospitaliziranih osebah v povprečju štirideset dni, sicer pa tudi do devet mesecev; med drugim je odvisna tudi od krvne skupine. Tisti s skupino nič imajo manj možnosti, da hitro dočakajo darovalca. Po učinkovitosti je Slovenija primerljiva z mednarodnim registrom za transplantacijo srca in pljuč. Letno v UKC Ljubljana opravijo od dvajset do trideset presaditev srca.
Srce lahko na presaditev čaka do štiri oziroma do pet ur, kar pomeni, da je kdaj mogoče presaditi tudi bolj »oddaljeno« srce. »Letos je darovalcev več, saj programi po Evropi zaradi covida ne funkcionirajo, kot so nekoč. V prvem valu epidemije je bilo zato celo več presaditev,« ocenjuje dr. Vrtovec. Ledvice so daleč najbolj pogosto presajen organ, jetra imajo približno enako frekvenco kot srce, pljuč presadijo nekoliko manj. Od lani jih opravljajo tudi v UKC.
Domača medicinska stroka je na področju presaditev v svetovnem vrhu, koliko pa smo na darovanje organov pripravljeni ljudje? Z darovanjem src je dr. Vrtovec zadovoljen. Dvajset let že je Slovenija del Eurotransplanta, s katerim si izmenjuje organe.
Srčno popuščanje ima v svetu približno 25 milijonov ljudi. To je predvsem bolezen starejše populacije, ki doleti vsakega desetega človeka nad 65. letom. Blaga oblika srčnega popuščanja zahteva po podatkih dr. Vrtovca od pet do deset odstotkov smrti letno. Med tistimi, ki čakajo na transplantacijo srca, je smrtnost celo 50-odstotna. Po Vrtovčevem gre za pogosto bolezensko stanje s slabo prognozo – če se ne zdravi.
Na začetku je nujna sprememba življenjskega sloga, sledijo zdravila. A med deset in dvajset odstotkov pacientov, ugotavlja dr. Vrtovec, se ne odzove dobro nanje. Zanje so na voljo druge metode zdravljenja: intravenozno doziranje zdravil, srčni spodbujevalniki, zdravljenje s presaditvijo matičnih celic, za še bolj bolne obstaja mehanska podpora levega prekata in na koncu presaditev srca.
Srčno-žilne bolezni so eden najpogostejših povzročiteljev smrti v svetu. Ko zdravila za »preutrujeno« srce ne pomagajo več, je čas za presaditev.
»Bolnike uvrstimo na čakalno listo za presaditev srca že relativno zgodaj. Če so stabilni, jih vodimo v ambulanti za transplantacije in srčno popuščanje. Če se stanje slabša, poskusimo z matičnimi celicami. Za to so primerni bolniki, ki imajo relativno zdrave žile in le problem s srčno mišico. To jim z matičnimi celicami lahko popravimo, ne moremo pa popraviti srčnih žil,« zaključi dr. Vrtovec.
Pred kratkim so na UKC Ljubljana končali raziskavo, ki omogoča zdravljenje z matičnimi celicami pri bolnikih, ki imajo srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem – to so večinoma pacienti, ki imajo dalj časa nezdravljen krvni pritisk ali sladkorno bolezen. »Pri teh smo dosegli znatno izboljšanje. Gre za prvo raziskavo te vrste – v bistvu za aplikacijo že preizkušene metode na drugi populaciji bolnikov –, ki jo bomo novembra virtualno predstavili na srečanju Ameriškega združenja kardiologov. To bo dober temelj za naprej, saj ima takšno obliko srčnega popuščanja polovica bolnikov. Zdravil, ki bi jim izboljšala prognozo, pa ni,« pravi kardiolog dr. Bojan Vrtovec, vodja oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca, ki z matičnimi celicami zdravi od leta 2006.
A tudi srce ne popušča enako pri vseh. Pri nekaterih se srce slabo krči, pri drugih slabo razteza. Za slednje praktično ni zdravil. Z matičnimi celicami lahko dosežemo, da stena srca postane manj toga, pojasnjuje dr. Vrtovec: »V večini primerov uporabljamo pacientove celice. Zberejo jih na zavodu za transfuzijsko medicino. Delali pa smo tudi raziskave s tujimi celicami. Te so prednost zlasti v primerih, ko bolnik ne zbere dovolj svojih.« Prek tristo srčnim bolnikom so pomagali s presaditvijo z matičnimi celicami. V bodoče bi lahko enako zdravili bolnike z neustrezno zdravljenim krvnim pritiskom ali s sladkorno boleznijo. Velika populacija teh ljudi je, ki še nimajo razvitega srčnega popuščanja in bi jim ga lahko preprečili, se nadeja dr. Vrtovec.
Dr. Bojan Vrtovec, vodja oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca, ki z matičnimi celicami zdravi od leta 2006. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Do trideset src presadijo letno
Čakalna doba na srce je pri hospitaliziranih osebah v povprečju štirideset dni, sicer pa tudi do devet mesecev; med drugim je odvisna tudi od krvne skupine. Tisti s skupino nič imajo manj možnosti, da hitro dočakajo darovalca. Po učinkovitosti je Slovenija primerljiva z mednarodnim registrom za transplantacijo srca in pljuč. Letno v UKC Ljubljana opravijo od dvajset do trideset presaditev srca.
Srce lahko na presaditev čaka do štiri oziroma do pet ur, kar pomeni, da je kdaj mogoče presaditi tudi bolj »oddaljeno« srce. »Letos je darovalcev več, saj programi po Evropi zaradi covida ne funkcionirajo, kot so nekoč. V prvem valu epidemije je bilo zato celo več presaditev,« ocenjuje dr. Vrtovec. Ledvice so daleč najbolj pogosto presajen organ, jetra imajo približno enako frekvenco kot srce, pljuč presadijo nekoliko manj. Od lani jih opravljajo tudi v UKC.
Strahospoštovanje bolezni
O transplantacijskem programu v obdobju covida-19 so spregovorili tudi na webinarju družbe Astellas Transplant z gosti zdravniki Bojanom Vrtovcem, Miho Arnolom, Blažem Trotovškom in Andrejem Gadžijevim. Tačas ko so transplantacijski centri po Evropi krčili in zapirali dejavnost, smo v Sloveniji tako pri presaditvi ledvic, jeter kot srca v času epidemije povečali program. A zdravstveni sistem je zlasti zaradi stiske z osebjem zelo ranljiv, opozarja pred pretečim drugim valom covida dr. Trotovšek, saj se lahko zadeva hitro prelije čez rob. »Zdravljenje je dobro,« se strinjajo vsi, »a prevenitva je še boljša.«
Transplantacijski program v času prvega vala covida -19 bo specialistu za presaditev ledvic dr. Mihi Arnolu ostal v lepem spominu: »Ko se je novi koronavirus pojavil, smo pričakovali upad transplantacijske dejavnosti, ker so naši bolniki bolj dovzetni za okužbe. Na to so kazale tudi številke v svetu. WHO je marca poročal o upadu te dejavnosti, v ZDA celo o 50-odstotnem. Prve tri tedne epidemije nismo presadili niti ene ledvice, nakar smo začeli dobivati ponudbe kakovostnih darovalcev, česar nismo vajeni. Centri znotraj Eutranpslanta so krčili dejavnost, mi pa ne. UKC je imel dobro epidemiološko situacijo in že v začetku aprila smo se odločili, da se še bolj odpremo. V zelo kratkem času smo transplantirali kohorto 15 mlajših bolnikov, ki so zelo dolgo čakali na ledvice. Do danes smo presadili več ledvic kot v vsem lanskem letu.«
Tudi programa presaditve jeter v času prvega vala covida niso ustavili. Po podatkih dr. Blaža Trotovška so v času epidemije jetra transplantirali šestim bolnikom. To pomeni, je dodal, da bodo tudi letos beležili med 27 in 30 presaditev jeter.
Kot pravi dr. Andrej Gadžijev, predstavnik Eurotranpslanta Slovenije, organizacije, ki v UKC »dostavlja« organe, bi bil izid lahko tudi drugačen: lahko bi se ustavilo darovanje živih darovalcev, v skrajni fazi tudi celotna dejavnost: »A prenekateri centri v Evropi so se zaprli, tako da smo mi imeli možnost izbiranja kakovostnih organov, kar se doslej ni dogajalo.«
O transplantacijskem programu v obdobju covida-19 so spregovorili tudi na webinarju družbe Astellas Transplant z gosti zdravniki Bojanom Vrtovcem, Miho Arnolom, Blažem Trotovškom in Andrejem Gadžijevim. Tačas ko so transplantacijski centri po Evropi krčili in zapirali dejavnost, smo v Sloveniji tako pri presaditvi ledvic, jeter kot srca v času epidemije povečali program. A zdravstveni sistem je zlasti zaradi stiske z osebjem zelo ranljiv, opozarja pred pretečim drugim valom covida dr. Trotovšek, saj se lahko zadeva hitro prelije čez rob. »Zdravljenje je dobro,« se strinjajo vsi, »a prevenitva je še boljša.«
Transplantacijski program v času prvega vala covida -19 bo specialistu za presaditev ledvic dr. Mihi Arnolu ostal v lepem spominu: »Ko se je novi koronavirus pojavil, smo pričakovali upad transplantacijske dejavnosti, ker so naši bolniki bolj dovzetni za okužbe. Na to so kazale tudi številke v svetu. WHO je marca poročal o upadu te dejavnosti, v ZDA celo o 50-odstotnem. Prve tri tedne epidemije nismo presadili niti ene ledvice, nakar smo začeli dobivati ponudbe kakovostnih darovalcev, česar nismo vajeni. Centri znotraj Eutranpslanta so krčili dejavnost, mi pa ne. UKC je imel dobro epidemiološko situacijo in že v začetku aprila smo se odločili, da se še bolj odpremo. V zelo kratkem času smo transplantirali kohorto 15 mlajših bolnikov, ki so zelo dolgo čakali na ledvice. Do danes smo presadili več ledvic kot v vsem lanskem letu.«
Tudi programa presaditve jeter v času prvega vala covida niso ustavili. Po podatkih dr. Blaža Trotovška so v času epidemije jetra transplantirali šestim bolnikom. To pomeni, je dodal, da bodo tudi letos beležili med 27 in 30 presaditev jeter.
Kot pravi dr. Andrej Gadžijev, predstavnik Eurotranpslanta Slovenije, organizacije, ki v UKC »dostavlja« organe, bi bil izid lahko tudi drugačen: lahko bi se ustavilo darovanje živih darovalcev, v skrajni fazi tudi celotna dejavnost: »A prenekateri centri v Evropi so se zaprli, tako da smo mi imeli možnost izbiranja kakovostnih organov, kar se doslej ni dogajalo.«
Poklon darovalcem
Domača medicinska stroka je na področju presaditev v svetovnem vrhu, koliko pa smo na darovanje organov pripravljeni ljudje? Z darovanjem src je dr. Vrtovec zadovoljen. Dvajset let že je Slovenija del Eurotransplanta, s katerim si izmenjuje organe.
Srčno popuščanje ima v svetu približno 25 milijonov ljudi. To je predvsem bolezen starejše populacije, ki doleti vsakega desetega človeka nad 65. letom. Blaga oblika srčnega popuščanja zahteva po podatkih dr. Vrtovca od pet do deset odstotkov smrti letno. Med tistimi, ki čakajo na transplantacijo srca, je smrtnost celo 50-odstotna. Po Vrtovčevem gre za pogosto bolezensko stanje s slabo prognozo – če se ne zdravi.
In kako se zdravi srčno popuščanje?
Na začetku je nujna sprememba življenjskega sloga, sledijo zdravila. A med deset in dvajset odstotkov pacientov, ugotavlja dr. Vrtovec, se ne odzove dobro nanje. Zanje so na voljo druge metode zdravljenja: intravenozno doziranje zdravil, srčni spodbujevalniki, zdravljenje s presaditvijo matičnih celic, za še bolj bolne obstaja mehanska podpora levega prekata in na koncu presaditev srca.
Darovanje organov
18 ljudi umre vsak dan med čakanjem na presaditev
8 življenj lahko reši en darovalec
2000 darovalcev v Evropi daruje vsako leto organe
7000 organov na leto presadijo v Evropi
18 ljudi umre vsak dan med čakanjem na presaditev
8 življenj lahko reši en darovalec
2000 darovalcev v Evropi daruje vsako leto organe
7000 organov na leto presadijo v Evropi
Srčno-žilne bolezni so eden najpogostejših povzročiteljev smrti v svetu. Ko zdravila za »preutrujeno« srce ne pomagajo več, je čas za presaditev.
»Bolnike uvrstimo na čakalno listo za presaditev srca že relativno zgodaj. Če so stabilni, jih vodimo v ambulanti za transplantacije in srčno popuščanje. Če se stanje slabša, poskusimo z matičnimi celicami. Za to so primerni bolniki, ki imajo relativno zdrave žile in le problem s srčno mišico. To jim z matičnimi celicami lahko popravimo, ne moremo pa popraviti srčnih žil,« zaključi dr. Vrtovec.
