Iztekel se je rok za odgovor poslanca Gregorja Židana mandatno-volilni komisiji o njegovem delu za Nogometno zvezo Slovenije. Usoda njegovega poslanskega mandata bo kmalu bolj jasna.

Poslanec je že ob nastopu mandata komisijo zaman prosil za soglasje za delo trenerja pri Olimpiji. Dve leti kasneje, takrat za pomočnika trenerja mlade reprezentanco, komisiji ni podal nobene vloge, ampak je šel na dopust. Med njim je delo z mladimi nogometaši, kot pravi, opravljal brezplačno. Nogometna zveza mu je na temelju ustnega dogovora povrnila »le« stroške po sto evrov neto na dan, skupaj s potnimi stroški je za 13 dni tako prejel 1365 evrov.
Poslanec Gregor Židan je mandatno-volilni komisiji na poziv njenega predsednika Ivana Hršaka že posredoval odgovor o svoji dopolnilni dejavnosti, v katerem piše, da je delo opravljal nepridobitno ter da se je njegovo sodelovanje zaradi izpada iz tekmovanj že končalo in torej ne gre za kontinuirano dejavnost. O delu z nogometaši se je dogovoril s svojo poslansko skupino, pristojne komisije pa o tem ni obvestil. »Če sem pri tem ravnal napak, se za svojo opustitev iskreno opravičujem,« je zapisal v odgovoru.

Strokovne službe državnega zbora se do vsebine odgovora še niso opredelile in ga še proučujejo. Zakonodajnopravna služba pa v zvezi s tem primerom še ni bila zaprošena za podajo stališča, prav tako še ni bila sprejeta končna odločitev o uvrstitvi zadeve na sejo mandatno-volilne komisije.
 

Koalicija lahko preglasuje

»Ocenjujemo, da naš poslanec ni kršil zakona, parlamentarnega poslovnika oziroma nobenih veljavnih pravil,« poudarja vodja poslanske skupine SD Matjaž Han in vleče vzporednice z delom, ki ga je s pisanjem knjig opravljal, na primer, Janez Janša ter prejel prihodke od tega.

V mandatno-volilni komisiji ima sicer koalicija 11 poslancev, sedem je opozicijskih, en član pa je poslanec manjšin. »Žal je s (pre)glasovanjem mogoče vse. Če se bo koalicija odločila in s preglasovanjem poslancu Židanu odvzela mandat, potem je demokracija v naši državi res na dnu in bo na potezi ustavno sodišče,« pravi Han. Prav ustavno sodišče je leta 2015 Janezu Janši vrnilo poslanski mandat, ki mu ga je parlament pred tem odvzel zaradi obsodbe na dve leti zapora v primeru Patria. Državni zbor je s sklepom ugotovil, da je s pravnomočnostjo sodbe v zadevi Patria poslanski mandat Janši samodejno prenehal. Ustavno sodišče je nato razveljavilo tudi obsodbo in primer vrnilo v ponovno sojenje, vendar zaradi zastaranja ni doživel epiloga.
Vodja poslanske skupine SD še meni, da naj koaliciji dodatni poslanski glas prinese kar Zdravko Počivalšek, ki naj zapusti ministrski fotelj in sede v poslansko klop. Židan je namreč njegov nadomestni poslanec.




Ustavni pravnik, doktor Saša Zagorc, je prepričan, da velja biti pri tovrstnih postopkih biti močno zadržan. 
"Odvzem mandata predstavlja poseg v pasivno volilno pravico, ki je človekova pravica, varovana tudi z ustavo. Po ustavno-sodni praksi (primer odvzem mandata Janezu Janši U-I-227/14-13) je ustavno sodišče izpostavilo, da ne obstaja vzpostavljen sistem učinkovitega sodnega varstva v zvezi z odvzemom poslanskega mandata. Državni zbor omenjene neustavnosti še ni odpravil. Že ta vidik nakazuje, v katero smer bo najverjetneje šlo ustavno sodišče, če se Židanov primer uresniči z odvzemom mandata," opozarja.



Za konkretni primer težko decidirano odgovarja, dodaja Zagorc, saj ne pozna vseh okoliščin primera, ki ga pozna predvsem iz medijev. 

"Vprašanje je sploh, ali lahko opredelimo delo poslanca v času dopusta in v okviru nogometa kot dejavnost. Poenostavljeno, dejavnost je kontinuirana in praviloma formalizirana oblika udejstvovanja. Enkratno in neponovljivo aktivnost bi težko opredelili kot dejavnost. Nisem strokovnjak za davčna in delovno-pravna vprašanja, a dnevnice se načeloma ne štejejo za dohodek iz dejavnosti, ampak so pavšalna odmena za stroške prevoza in prehrane. Zato se povsem legitimno postavlja vprašanje, ali sploh gre za pridobitni namen ali ne," ocenjuje.

Glede na dosedanjo prakso državnega zbora in stališča zakonodajno-pravne službe državnega zbora (primer poslanca madžarske narodne skupnosti v začetku aktualnega sklica) bi pred kakršnimkoli odločanjem državnega zbora po Zagorčevem mnenju morala najprej odločati protikorupcijska komisija, ki je po mnenju obeh organov edina pristojna za ugotovitev, ali obstaja primer nezdružljiosti funkcije s pridobitno dejavnostjo,

"Konkretni primer je treba razumeti tudi z vidika motivacije predlagatelja in organa odločanja. Če je edini in dejanski namen sprejetja sklepa o odvzemu mandata poslancu, da se spremeni sestava državnega zbora, ki bi omogočila sprejem neke odločitve, ki do tega trenutka ni bila možna (na primer razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča), se moramo vprašati o (ne)dopustnosti takšnega namena. V takšni situaciji, ko se odstrani poslanca z zgolj na videz legitimnim razlogom, lahko pride tudi do kršitve 18. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (ti. restrikcija omejitve pravic) v povezavi s kršitvijo pasivne volilne pravice."

Če bi prišlo do odvzema mandata v državnem zboru, bi po vložitvi ustavne pritožbe in predloga za začasno zadržanje sklepa, ustavno sodišče po mnenju Saše Zagorca najverjetneje izdalo tak sklep, kar pomeni, da bi poslanec nadaljeval z opravljanjem mandata do končne odločitve ustavnega sodišča. "Če sklenem, zelo dvomim, da bi odvzem poslanskega mandata prestal ustavno-sodno presojo," zaključuje ustavni pravnik.