Anton Medved: Za protesti ne stoji nobena politična stranka
Dobro uro pred opozorilnimi protestnimi shodi slovenskih kmetov, ki so se ob 13. uri začeli na najmanj dvajsetih lokacijah po državi, so predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved in predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij pred državnim zborom izrazili nezadovoljstvo pri oblikovanju nove kmetijske politike in predstavili zahteve kmetov do vlade in pristojnih ministrstev. Državljane in potrošnike so pozvali, naj kupujejo lokalno oziroma slovensko hrano, saj bo le tako slovensko kmetijstvo »stalo in obstalo«.
Kmetje se na protestu med drugim zbirajo v Ljubljani, in sicer pri hipodromu Vrbljene in na lokaciji kanala C0 na območju Kleč, pri Kmetijski zadrugi Trebnje, pri Supernovi v Novem mestu, v Novi vasi na Blokah, na dveh lokacijah na območju Ptuja, v Mariboru in še nekaterih drugih lokacijah na Štajerskem, pa tudi v Prekmurju.
Trenutna kmetijska politika ni oblikovana s kmeti in za kmete, ogroža pa tudi okoljske cilje, vodi v zaraščanje, opuščanje kmetovanja in širjenje zveri ter tujerodnih vrst, so kmetje sporočili vladi. Če jim ta v desetih dneh ne odgovori, bodo protest stopnjevali. Današnji protesti, zagotavljajo v sindikatu, bodo mirni; kmetje bodo s traktorji in transparenti vozili po lokalnih cestah ali pa se bodo zbrali pred sedeži območnih kmetijsko-gozdarskih zavodov.
»Dovolj nam je, z veliko angažiranostjo smo sodelovali pri oblikovanju nove kmetijske politike. Bili smo vključeni, a malo upoštevani,« je pred državnim zborom dejal Medved ter očital politiki, da jih je »kljub zagotovilom o pomembnost kmetijskega sektorja za stabilnost države« žrtvovala »za okoljske eksperimente aktivistov in uradnikov«.
Osem zahtev
Kmetje od vlade in pristojnih ministrstev zahtevajo, da nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja; da se revidira in ponovno prouči zmanjšanje območij Nature 2000; zahtevajo izvajanje podnebnih in okoljskih ukrepov, zapisanih v strateškem načrtu skupne kmetijske politike, tako, da bodo dostopni kmetu, prav tako jasne in enostavne pogoje izvajanja ter administrativno nezahtevne ukrepe; prehranska varnost naj bo prioriteta, nikakor pa ne podrejena okoljevarstvenim avanturam; kličejo stop novim davkom, saj dodatni davčni pritiski na kmeta omejujejo razvoj kmetij ter zahtevajo uskladitev vseh neposrednih plačil in drugih sredstev z inflacijo, kmetijstvu namenjena sredstva skupne kmetijski politike pa da se v celoti obdržijo v kmetijskem sektorju.
Kot je še poudaril Medved, za protesti »ne stoji nobena politična stranka«, podpirajo pa jih tako Zadružna zveza Slovenije v imenu 60 kmetijsko-gozdarskih zadrug in 13.500 družinskih kmetij, ki s hrano po vsej državi zagotavljajo 2600 delovnih mest, kot tudi Zveza kmetic in podeželska mladina. Mladih med kmeti je trenutno le 4,6 odstotka, kar je globoko pod evropskim povprečjem. »Kako si predstavljate, da bomo mladi še naprej vztrajali in kmetovali, če onemogočate razvoj kmetij in osnovnega kmetovanja?« se v njihovem imenu sprašuje predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager.
Kmetje zahtevajo odločen ne Republike Slovenije trgovinskemu sporazumu Mercusor in ostalim sporazumom, ki omogočajo uvoz hrane iz držav, kjer so standardi proizvodnje drugačni. Zahtevajo izvajanje masnih bilanc v celoti z oktobrom 2023, ureditev verige vrednosti preskrbe s hrano in pravične cene za kmete, takojšnje zmanjšanje populacije zveri in divjadi na nosilno kapaciteto okolja ter nadaljnje učinkovito upravljanje zveri in divjadi, zahtevajo tudi ureditev zakonodaje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za proizvodnjo hrane ter ureditev zakonodaje kmetijskih zemljišč, ki so temelj za kmetovanje, tako da bodo kmetijska zemljišča lažje dostopna slovenskemu kmetu, nadalje zahtevajo obravnavo živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja in popolno zavrnitev uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev na ravni celotne države.
Kot pravi Irena Šinko, kmetijska ministrica, »kmetje vedo, da smo na njihovi strani«, a »vse zahteve niso rešljive čez noč« in »ni vse odvisno od kmetijskega ministrstva«. Ministrica se zavzema za ostrejše varstvo kmetijskih zemljišč, za odvzem zveri, boljše okoljske ukrepe in poudarja, da je treba k pogovorom povabiti tudi druge resorje.
NSi zaradi okoljskih omejitev pri kmetovanju in posledično pri zagotavljanju prehranske samopreskrbe zahteva sklic nujne seje odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. Med razlogi za sklic je poslanka NSi Iva Dimic danes navedla po njenem pavšalno določena območja ukrepov, povezanih z okoljsko občutljivim trajnim travinjem in mokrišči.
Podporniki kmetov niso mogli niti mimo omembe 80 članov Kmetijske zadruge Ig, ki so del barjanskih kmetov, o katerih pravijo, da bodo »zaradi obveznega režima, ki so ga tri leta pripravljali slovenski uradniki, ne da bi vključili te kmete in lokalne skupnosti, primorani opustiti kmetijsko dejavnost na 200 hektarih njiv in travnikov« oziroma skupaj na več kot 550 hektarih. Kmetijstva, tudi ekološkega, ni mogoče prilagoditi zahtevam iz predlaganega obveznega režima, trdijo ter se sprašujejo, ali se je kdo od pripravljavcev vprašal, kako bo ta režim vplival na ekonomsko in socialno stanje teh kmečkih družin.
Sicer pa se bodo lastniki zemljišč ob trasi povezovalnega kanala C0 v Ljubljani pridružili protestu. Eden od njih je napovedal, da se bodo s traktorji pred parlament pripeljali že nekoliko prej, nato pa se podali na lokacijo protesta, saj ne želijo povzročati gneče v času, ko se bodo ljudje odpravili iz služb.
V zadevi kanal C0 je po mnenju ministrice Šinko ministrstvo svojo nalogo opravilo, kot je treba: »Dalo je jasne zahtevke glede projektnih pogojev. Kjer gre kanal po kmetijskih območjih, je ta treba varovati, preprečiti onesnaženje in vzpostaviti monitoring.«
Predsednik Slovenske ljudske stranke Marko Balažic je ob napovedanih današnjih vseslovenskih protestih kmetov pisal predsedniku vlade Robertu Golobu. Poziva ga, naj preneha kmete obremenjevati z dodatnimi davščinami, nerazumnimi pravili, krčenjem obdelovalnih površin in poseganjem v njihovo lastnino, temveč naj jim pomaga, če želimo na slovenskih krožnikih dostopno kvalitetno hrano, v Sloveniji pa nosilca tradicije, jezika in podeželja.
