Kmečki upor proti podnebnim ciljem dobiva vse večje razsežnosti
Še pred začetkom današnjih nizozemskih regionalnih volitev je vse kazalo, da bodo te ene odmevnejših v zadnjih desetletjih, prvi vzporedni izidi pa so to tudi potrdili. Napovedan uspeh gibanja kmetov državljanov (BBB), ki je nastalo kot odgovor na zapiranje kmetij in zmanjševanje števila glav živine, ukrepe, s katerimi vlada premiera Marka Rutteja namerava doseči višje okoljske standarde, utegne zatresti nizozemsko politiko, njegovega odmeva pa ni mogoče izključiti tudi drugod po Evropi.
Kmečko protestno gibanje si obeta uspeh na regionalnih volitvah.
Nizozemska velja za drugo največjo pridelovalko hrane na svetu.
Vlada želi podnebne cilje doseči tudi z zapiranjem kmetij.
Nizozemska velja za drugo največjo pridelovalko hrane na svetu, podlaga za ta naziv pa je tradicija intenzivnega kmetijstva in živinoreje, ki pa je tudi ena ključnih ovir na poti do izpolnjevanja podnebnih ciljev. Država se je zavezala, da bo do izteka desetletja za polovico zmanjšala izpuste dušika v ozračje, kar namerava storiti s 25 milijard evrov vredno reformo kmetijskega sektorja, enega glavnih virov tega toplogrednega plina. Vendar reformi odločno nasprotuje znaten del nizozemskih kmetov.
Ti so v odzivu na vladne načrte, ki med drugim predvidevajo prostovoljne državne odkupe kmetijskih zemljišč in zmanjšanje števila glav živine, v zadnjih letih izvedli vrsto množičnih in odmevnih protestov. Na zadnjem, ki je v soboto potekal v Haagu, so na ulice odšli s transparenti, na katerih so zanikali obstoj problemov z izpusti dušika ter vihrali z narobe obrnjenimi nizozemskimi zastavami, simbolom svojega upora.
Nepričakovani vzpon
Kmetje so se tudi politično organizirali. Ko je bilo na Nizozemskem leta 2019 ustanovljeno gibanje BoerBurgerBeweging, nihče ni predvidel, da se bo štiri leta zatem v nekaterih delih države potegovalo celo za zmago na volitvah, na katerih so Nizozemci danes izbirali člane dvanajstih regionalnih svetov. Regionalni sveti skrbijo za uresničevanje vladne politike na regionalni ravni, hkrati pa odločajo o tem, kdo bo sedel v zgornjem domu nizozemskega parlamenta, ki igra pomembno vlogo pri sprejemanju zakonodaje.
Napovedan uspeh gibanja BBB na regionalnih volitvah bi tako imel posledice na ravni nacionalne politike, še zlasti če bi skupaj z drugimi opozicijskimi strankami dobilo zadostno podporo za blokiranje predlogov zakonov, ki jih v parlament pošilja vlada Marka Rutteja. »Zanimivo bo videti, ali se bo gibanje združilo z drugimi strankami desno od Ruttejeve liberalne stranke,« je za Delo pojasnil Adriaan Schout, raziskovalec pri inštitutu Clingendael, ki BBB vidi kot predstavnika širšega gibanja, kritičnega do odmaknjenosti nacionalne politike od težav malih ljudi.
Kljub pričakovanemu uspehu na tokratnih volitvah sogovornik dvomi, da si lahko BBB kot kmečka stranka obeta dolgo prihodnost v nizozemski politiki. In vendar njen pojav po njegovem opozarja na nevarnosti, ki jih za države članice Evropske unije prinaša uveljavljanje strogih evropskih pravil za zmanjšanje toplogrednih izpustov v ozračje, saj lahko ta v skrajnem primeru privedejo do nastanka populističnih strank, ki nato povzročijo škodo tudi na drugih področjih.
Del kulturnega boja
Nizozemsko gibanje je v zadnjih letih na svojo stran privabilo tudi mnoge predstavnike skrajne desnice, populiste ter zanikovalce podnebnih sprememb, od Marine Le Pen do Donalda Trumpa, s čimer je po poročanju Guardiana pokazalo, da zelene tematike postopoma postajajo del kulturnega boja.
Odmev bo po vsej verjetnosti dobilo tudi v drugih evropskih državah. Družbene posledice uresničevanja podnebnih ciljev se že kot težava kažejo, denimo, v Belgiji, kjer so se flamski kmetje iz protesta proti okoljskim načrtom regionalne vlade v začetku tega meseca s svojimi traktorji zapeljali v središče Bruslja, flamskim oblastem pa je šele pred dnevi po napornih pogajanjih uspelo doseči dogovor o regulaciji izpustov dušika, o katerem zagotavljajo, da bo pod črto koristen tudi za kmetijski sektor.
