Delavcev manjka, na zavodu pa vrste
Stranke o trgu dela: Večina meni, da brezposelni niso motivirani za delo zaradi prenizkih plač ali zaradi premajhne razlike v primerjavi z nadomestilom za brezposelnost in socialno pomočjo.
Odpri galerijo
Najbolj trdovratna je brezposelnost med starejšimi in manj izobraženimi. FOTO: Voranc Vogel/Delo
V zadnjih letih se je na trgu dela marsikaj spremenilo. Delodajalci pogosto ne izbirajo več delavcev, ampak se posameznik odloča, kje se hoče zaposliti. Čeprav ima 43 odstotkov podjetij težave pri popolnjevanju delovnih mest, jih na zavodu za zaposlovanje čaka 79.000. Kako bi se stranke lotile odpravljanja strukturnih neskladij?
Osnovna težava, da slovenskega delavca določena prosta delovna mesta ne zanimajo, je nepošteno plačilo, »minimalna plača, ki za nekaj evrov presega prag tveganja revščine, je žalitev za delavski razred. Ljudje se upravičeno branijo izkoriščevalskih ponudb za delo,« poudarjajo v Levici, da bi bila podjetja manj prisiljena uvažati kadre iz držav z nižjim standardom kot je v Sloveniji, če bi povečala plače in izboljšala delovno okolje, se strinjajo tudi v Stranki Alenke Bratušek, kjer so tudi nakazali pot do tega cilja: »Podpirali bomo ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, saj to pomeni višje plače.«
Brezposelni niso motivirani za delo, se strinjajo v Listi Marjana Šarca (LMŠ), NSi in SLS ter opozarjajo na neustrezno razmerje med plačami in nadomestilom za brezposelnost oziroma socialno pomočjo. V LMŠ bodo razmislili tudi o spremembi politike nadomestil za brezposelne, ki imajo 24 mesecev do izpolnitve pogojev za upokojitev, NSi napoveduje podaljšanje trajanja denarnega nadomestila ob hkratnem znižanju osnove za deset odstotkov v prvih treh mesecih brezposelnosti.
Nadomestila za brezposelnost morajo biti namenjena samo aktivnim iskalcem zaposlitve, poudarjajo v SLS, kjer bi preoblikovali zavod za zaposlovanje v agencijo za delo: »V zameno za izplačilo nadomestila za brezposelnost bi postala začasni delodajalec in za določen čas posojala delavce podjetjem. Kasneje se delavci ob uspešnem preskusnem delu in pridobitvi trajnejšega posla lahko prezaposlijo v podjetje.«
V NSi pa bodo, ravno obratno, poskrbeli, da se bodo vsi prejemniki nadomestila prednostno vključevali v programe aktivne politike zaposlovanja s poudarkom na podjetništvu in jim s tem omogočali reaktivacijo. Povečali bodo povezljivost programov aktivne politike zaposlovanja s projekti v gospodarstvu, a brez dodeljevanja subvencij.
V Dobri državi poudarjajo, da je v resnici velik delež brezposelnih, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, nezaposljivih, »zato jih bo treba nekako pripeljati v varno starost«, drugega odgovora na naše vprašanje niso dali. V LMŠ se z oceno strinjajo, vendar poudarjajo, da je za to skupino treba izvajati projekte socialnega vključevanja.
Ostalim brezposelnim pa omogočiti prekvalifikacijo, če njihova izobrazba oziroma poklic ne omogočata lahke zaposlitve, ter dodatna usposabljanja in izobraževanja. S tem se strinjajo v SLS, Levici – zlasti za brezposelne, ki so predčasno končali formalno izobraževanje –, SDS in SD.
»Posebno pozornost moramo nameniti reševanju problema dolgotrajne brezposelnosti, brezposelnosti starejših in oseb z nižjo izobrazbo. Te ranljive skupine bomo motivirali in vključili v programe aktivne politike zaposlovanja. Šele po uspešnem vključevanju jih bomo lahko opremili z novimi veščinami, po katerih se povprašuje na trgu dela,« napovedujejo v SDS, v SD pa temu v celoti pritrjujejo. Kot dodajajo, je treba povečati sredstva za aktivno politiko zaposlovanja na 1,5 odstotka BDP letno. Za ranljive skupine je treba uvesti dodatne programe, ki bodo v pomoč pri odpravi vzrokov za njihovo dolgotrajno brezposelnost.
V SD se zavzemajo še za uvedbo obveznih izobraževanj tudi za zaposlene, za osvajanje novih znanj in kompetenc, kar bo ohranjalo njihovo zaposljivost. O tem razmišljajo tudi v SDS. Tudi izobraževanje mora slediti potrebam gospodatrstva na trgu dela in stranka na tem področju napoveduje vrsto ukrepov kot so mreža zasebnih šol, uvedba dualnega sistema z vključitvijo delodajalcev v srednjem strokovnem in višjem šolstvu.
V SMC predlagajo poseben program za dolgotrajno brezposelne, v katerem bodo morali sprejeti vsako primerno zaposlitev, pri čemer se jim ne bodo v celoti zmanjšale ugodnosti. Zavzemajo se tudi za »sklad dela« za pomoč ob brezposelnosti in prehodu iz poklicev z nižjimi dohodki v poklice z višjimi, prav tako tudi za stabilno financiranje programov za lažje vključevanje na trg dela in večjo družbeno vključenost mladih (vajeništvo, usposabljanje za digitalizacijo).
LMŠ, SDS in SLS enega od ukrepov za zmanjšanje težav delodajalcev pri iskanju kadrov vidijo tudi selitvah: »Potrebujemo ukrepe, ki bodo preprečevali beg možganov in privabili mlade nazaj v Slovenijo, na drugi strain pa po vzoru razvitih držav EU izdelati jasno migracijsko strategijo,« so predstavili v LMŠ. Beg možganov lahko preprečimo le z ugodno gospodarsko politiko, učinkovito politiko zaposlovanja mladih ter ugodno družinsko politiko, ocenjujejo v SDS. Primarna naloga države je vzpostaviti spodbudno poslovno okolje, ki bo delovalo kot ključen motiv za vrnitev nujno potrebnega in visoko izobraženega kadra, pa dodajajo v SLS.
Osnovna težava, da slovenskega delavca določena prosta delovna mesta ne zanimajo, je nepošteno plačilo, »minimalna plača, ki za nekaj evrov presega prag tveganja revščine, je žalitev za delavski razred. Ljudje se upravičeno branijo izkoriščevalskih ponudb za delo,« poudarjajo v Levici, da bi bila podjetja manj prisiljena uvažati kadre iz držav z nižjim standardom kot je v Sloveniji, če bi povečala plače in izboljšala delovno okolje, se strinjajo tudi v Stranki Alenke Bratušek, kjer so tudi nakazali pot do tega cilja: »Podpirali bomo ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, saj to pomeni višje plače.«
Nadomestilo kot (de)stimulacija
Brezposelni niso motivirani za delo, se strinjajo v Listi Marjana Šarca (LMŠ), NSi in SLS ter opozarjajo na neustrezno razmerje med plačami in nadomestilom za brezposelnost oziroma socialno pomočjo. V LMŠ bodo razmislili tudi o spremembi politike nadomestil za brezposelne, ki imajo 24 mesecev do izpolnitve pogojev za upokojitev, NSi napoveduje podaljšanje trajanja denarnega nadomestila ob hkratnem znižanju osnove za deset odstotkov v prvih treh mesecih brezposelnosti.
Infografika: Delo
Nadomestila za brezposelnost morajo biti namenjena samo aktivnim iskalcem zaposlitve, poudarjajo v SLS, kjer bi preoblikovali zavod za zaposlovanje v agencijo za delo: »V zameno za izplačilo nadomestila za brezposelnost bi postala začasni delodajalec in za določen čas posojala delavce podjetjem. Kasneje se delavci ob uspešnem preskusnem delu in pridobitvi trajnejšega posla lahko prezaposlijo v podjetje.«
V NSi pa bodo, ravno obratno, poskrbeli, da se bodo vsi prejemniki nadomestila prednostno vključevali v programe aktivne politike zaposlovanja s poudarkom na podjetništvu in jim s tem omogočali reaktivacijo. Povečali bodo povezljivost programov aktivne politike zaposlovanja s projekti v gospodarstvu, a brez dodeljevanja subvencij.
V Dobri državi poudarjajo, da je v resnici velik delež brezposelnih, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, nezaposljivih, »zato jih bo treba nekako pripeljati v varno starost«, drugega odgovora na naše vprašanje niso dali. V LMŠ se z oceno strinjajo, vendar poudarjajo, da je za to skupino treba izvajati projekte socialnega vključevanja.
Ostalim brezposelnim pa omogočiti prekvalifikacijo, če njihova izobrazba oziroma poklic ne omogočata lahke zaposlitve, ter dodatna usposabljanja in izobraževanja. S tem se strinjajo v SLS, Levici – zlasti za brezposelne, ki so predčasno končali formalno izobraževanje –, SDS in SD.
Infografika: Delo
Rešitve za dolgotrajno brezposelne
»Posebno pozornost moramo nameniti reševanju problema dolgotrajne brezposelnosti, brezposelnosti starejših in oseb z nižjo izobrazbo. Te ranljive skupine bomo motivirali in vključili v programe aktivne politike zaposlovanja. Šele po uspešnem vključevanju jih bomo lahko opremili z novimi veščinami, po katerih se povprašuje na trgu dela,« napovedujejo v SDS, v SD pa temu v celoti pritrjujejo. Kot dodajajo, je treba povečati sredstva za aktivno politiko zaposlovanja na 1,5 odstotka BDP letno. Za ranljive skupine je treba uvesti dodatne programe, ki bodo v pomoč pri odpravi vzrokov za njihovo dolgotrajno brezposelnost.
V SD se zavzemajo še za uvedbo obveznih izobraževanj tudi za zaposlene, za osvajanje novih znanj in kompetenc, kar bo ohranjalo njihovo zaposljivost. O tem razmišljajo tudi v SDS. Tudi izobraževanje mora slediti potrebam gospodatrstva na trgu dela in stranka na tem področju napoveduje vrsto ukrepov kot so mreža zasebnih šol, uvedba dualnega sistema z vključitvijo delodajalcev v srednjem strokovnem in višjem šolstvu.
V SMC predlagajo poseben program za dolgotrajno brezposelne, v katerem bodo morali sprejeti vsako primerno zaposlitev, pri čemer se jim ne bodo v celoti zmanjšale ugodnosti. Zavzemajo se tudi za »sklad dela« za pomoč ob brezposelnosti in prehodu iz poklicev z nižjimi dohodki v poklice z višjimi, prav tako tudi za stabilno financiranje programov za lažje vključevanje na trg dela in večjo družbeno vključenost mladih (vajeništvo, usposabljanje za digitalizacijo).
Beg možganov
LMŠ, SDS in SLS enega od ukrepov za zmanjšanje težav delodajalcev pri iskanju kadrov vidijo tudi selitvah: »Potrebujemo ukrepe, ki bodo preprečevali beg možganov in privabili mlade nazaj v Slovenijo, na drugi strain pa po vzoru razvitih držav EU izdelati jasno migracijsko strategijo,« so predstavili v LMŠ. Beg možganov lahko preprečimo le z ugodno gospodarsko politiko, učinkovito politiko zaposlovanja mladih ter ugodno družinsko politiko, ocenjujejo v SDS. Primarna naloga države je vzpostaviti spodbudno poslovno okolje, ki bo delovalo kot ključen motiv za vrnitev nujno potrebnega in visoko izobraženega kadra, pa dodajajo v SLS.
