Domače naloge otrokom ne odžirajo popoldnevov

Ljubljana – Izsledki ankete, ki so jo opravili v zvezi aktivov svetov staršev kažejo, da slovenski otroci doma niso tako zelo obremenjeni s šolskimi obveznostmi, kot je bilo ves čas slišati iz ust kritikov šolskega sistema. Nekoliko manj kot dve tretjini njihovih staršev sta odgovarjali, da za dnevno pisanje domačih nalog porabijo od četrt do polne ure.

Pri proučevanju anketnih rezultatov nikakor ne gre zanemariti izobrazbe sodelujočih staršev, saj je ta precej višja, kot je izobrazba povprečne populacije v državi. Skoraj 35 odstotkov je bilo visoko izobraženih. Na vprašanja je odgovarjalo več kot štiri petine mater in le petina očetov, eni in drugi so bili večinoma stari med 30 in 50 let.



Domače naloge otrokom najmanj časa vzamejo v prvi triadi, kjer jim namenijo največ eno uro na dan, v višjih razredih pa se čas, porabljen zanje, povečuje, so ugotovili v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS). Enako je pri učenju – povprečje je ena ura – in drugih obveznostih za šolo, kot je izdelava plakatov ali drugih izdelkov, a je čas, ki ga posvetijo temu, nekoliko krajši.

Tezo, da otroci po prihodu domov vse popoldne zapravijo za pisanje domačih nalog, so najbolj prepričljivo ovrgli v nižjih razredih, saj ima vsaj tretjina otrok možnost, da jih naredi že v času podaljšanega bivanja, nekaj več kot tretjina pa jo ima občasno.


 

Preveč vpletanja

Zadnji mednarodni podatki kažejo, da naši starši bolj bedijo nad opravljenimi domačimi nalogami kot drugod. V mednarodni raziskavi bralne pismenosti Pirls iz leta 2016 je nekaj več kot polovica poročala, da ima njihov otrok domačo nalogo vsak dan.
Približno 86 odstotkov jih je svojega otroka vsak dan vprašalo, ali jo je naredil, nekaj več kot petina mu je pomagala vsak dan, medtem ko je tretjina, da bi se prepričala, če je pravilno narejena, pregledala vsak dan.



Raziskava mednarodnih merjenj znanja matematike in naravoslovnih predmetov iz leta 2015 je pokazala podobno sliko, saj je o vsakdanjih domačih nalogah poročalo 70 odstotkov otrok. Okoli četrtina slovenskih staršev je vsak dan pomagala otroku pri domači nalogi.

Izobrazbena slika staršev ključna

Ugotovitev, ki glede na visoko izobraženost staršev niti ni tako presenetljiva, je, da pri učencih prevladujejo visoke ocene. Večinoma petice dosega 47,6 odstotka otrok, štirice 36,3 odstotka, trojke 14,1 odstotke, v manjšini pa je bilo nabiranje zadostnih in nezadostnih ocen. Izobrazba staršev prav tako zaznamuje kratkotrajne počitnice kot tudi poletne počitnice, ki so pred vrati: bolj so izobraženi, bolj proste počitnice imajo njihovi šolarčki, medtem ko nezanemarljiv delež njihovih sovrstnikov med njimi sedi za knjigami.

Ponovno so postavili vprašanje pravičnosti izobraževalnega sistema, saj so na državnem izpitnem centru, s proučevanjem pa se ukvarjajo še na zavodu za šolstvu, ugotovili, da šola še vedno reproducira socialno-ekonomske razlike oziroma da gmotni položaj še vedno preveč vpliva na šolske dosežke učencev.

Do teh zaključkov so prišli tudi v zvezi staršev, saj so v anketi trčili ob podatek, da je čas, porabljen za domače naloge pri otrocih staršev s končano srednjo ali poklicno šolo, od tri do štiri ure, medtem ko otroci staršev z znanstvenim magisterijem zanje porabijo polovico manj časa. »Socialno-ekonomski indeks je precej usoden in močan,« pravi Meden, ki dodaja, da je interpretacija nehvaležna, podatki pa vsekakor vredni nadaljnje pozornosti.