Draginjski dodatek tudi tistim, ki jih ni v evidencah
Kdo bo upravičen do energetskega oziroma draginjskega dodatka, kdaj in koliko bo ta znašal, so vprašanja, na katera bo vlada predvidoma odgovorila prihodnji četrtek, ko bodo na mizi tudi ukrepi za gospodarstvo. To je bila tudi ena od tem, ki je najbolj zanimala sogovornike na prvem srečanju premiera Roberta Goloba s predstavniki starejših in mladih. Prioritetna vprašanja so duševno zdravje, štipendije, dolgotrajna oskrba, e-oskrba in uskladitve pokojnin.
»Za naslednjo sejo vlade pripravljamo zelo jasen pogled, kdo so tista gospodinjstva, ki lahko pričakujejo pomoč,« je napovedal Golob po prvem srečanju s člani Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKos), ki jo sestavljajo Zveza društev upokojencev Slovenije, Študentska organizacija Slovenije, Dijaška organizacija Slovenije ter Mladinski svet Slovenije.
Med prioritetnimi vprašanji mladih je duševno zdravje, za starejše pa je pomembno izredno usklajevanje pokojnin.
Golob je zagotovil, da bodo v reševanje energetske revščine vključene vse generacije, v prvem krogu ljudje, ki so že v evidencah ranljivih skupin, kot so prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, delovno aktivni in nekateri upokojenci, ki jim bo dodatek izplačan predvidoma novembra. Okvirno računajo, da bo do energetskega oziroma draginjskega dodatka upravičenih predvidoma približno 50.000 družin. »Ne bomo se ustavili pri tem. Vemo, da je zelo veliko ljudi, ki jih ni v nobeni evidenci, vendar si našo solidarnostno podporo zaslužijo, a zanje ne vemo. Objavili bomo poziv vsem, ki so energetsko revni, določili bomo merila, da se lahko prijavijo v evidence,« je napovedal predsednik vlade. Za tiste, ki se bodo prijavili in bodo izpolnjevali pogoje, bo izplačilo pozneje, decembra ali januarja.
»Razmere, ki so res težke, bomo uporabili, da rešimo dve stvari, ki ju ni še nobena vlada do zdaj: definirali bomo, kaj je energetska revščina, ter dopolnili evidence in vanje vključili tiste, ki dodatke res potrebujejo, ne pa mogoče celo zlorabljajo sistem socialnih transferjev. Namenoma bomo ciljno izboljšali sistem, da bi dodatke dobili tisti, ki jih bodo dejansko potrebovali,« je dejal Robert Golob. Dodal je, da bodo za pomoč gospodarstvu sledili enemu od sistemov, ki ga dovoljuje EU za delno pokrivanje razlik v ceni.
Prihodnji četrtek naj bi bilo znano, kako bo z energetskimi dodatki.
Predvidena je opredelitev energetske revščine.
Upokojenci opozarjajo na diskriminacijo pri digitalnih bonih.
Rast cen in inflacija je eno od področij, ki zadeva vse generacije. Skupnih izzivov, ki jih v preseku lahko rešujejo mladi in starejši, pa je še veliko. »Želimo si, da bi ta vprašanja naslavljali skupaj. To je tudi eden od razlogov, da je v zakonu o vladi predvideno ministrstvo za medgeneracijsko solidarnost. Pokazala se je tudi želja, da bi sedanji urad za mladino razširili v urad za medgeneracijsko solidarnost ter se potem znotraj enega urada ukvarjali z vprašanji, ki so na videz nepovezana, v resnici pa precej bolj, kot si mislimo,« meni Golob.
Naj se digitalni boni ustavijo
Med prioritetnimi vprašanji mladih je duševno zdravje, govor je bil tudi o združljivosti državne in Zoisove štipendije ter višine štipendij. Pomembno vprašanje za starejše pa je izredno usklajevanje pokojnin. Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je že junija svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) seznanila z zahtevo po najmanj triodstotni izredni uskladitvi pokojnin zaradi vse višje inflacije. »Pri uskladitvi pokojnin smo določili časovnico, kdaj se bomo spet srečali na to temo, ko bomo lahko ocenili, kaj je na mizi. Še pred tem pa moramo urediti pričakovanja delovno aktivnih, to je eskalacije plač, temu bodo sledile pokojnine. Vse bo še letos, vrstni red smo določili,« je komentiral Golob.
Predsednik Zdusa Janez Sušnik pričakuje odločanje o izredni uskladitvi pokojnin skladno s podatki, septembra ali oktobra, inflacija pa se bo izrazila tudi v redni uskladitvi pokojnin, ki bo februarja.
So pa predstavniki starejših izpostavili še en konkreten problem, in sicer po njihovem mnenju diskriminacije, ki se je vzpostavila z uvedbo digitalnih bonov, do katerih bo imelo dostop le 5000 izbrancev, ki se jim bo uspelo vključiti v razpisana izobraževanja, med več kot 600.000 upokojenci. »Bolje nič, kot da se dela selekcija,« je bil ogorčen Sušnik, ki je bone označil za strel v prazno in dejal, da »naj se ta stvar ustavi«.
