Lani rekordno število prijav, žrtve največkrat mladi moški
Ljubezenske spletne prevare so med čedalje pogostejšimi vrstami prevar, ki jih obravnavajo policisti. Na valentinovo, praznik zaljubljencev, so iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT sporočili, da so lani obravnavali najvišje število prijav izsiljevanja z intimnimi fotografijami, tako imenovanega sextortiona. Žrtve so bili največkrat mladi moški, ki so privolili v izmenjavo intimnih fotografij z neznankami.
»Pozdravljeni. Postal sem žrtev izsiljevanja prek spleta. Neznanka, ki sem jo spoznal, me izsiljuje, da bo objavila moje gole fotografije na spletu in mi tako uničila življenje. Nakazal sem že kar nekaj denarja, vendar zahteva čedalje več. Sem pod zelo velikim stresom in ne vem, kaj naj storim …«
To je le eden od primerov izsiljevanja z intimnimi posnetki. V SI-CERT so lani obravnavali 98 tovrstnih zlorab, kar je občuten porast v primerjavi z letom prej, ko so jih obravnavali 59. Po mnenju strokovnjakov za kibernetsko varnost je številka v resnici še precej višja, saj se zaradi občutljive teme oziroma sramu velika večina žrtev ne obrne po pomoč.
Antropolog Dan Podjed poudarja, da živimo v digitalni družbi in da se tudi naše ljubezensko življenje oziroma iskanje partnerja temu prilagaja. Le redko se pari še spoznavajo v živo. Diskoteke, kavarne, gostilne in plesišča so nadomestile spletne aplikacije, kakršni sta tinder in btrfly. »Svojo zasebnost smo prenesli v oblake googla in drugih podjetij, ne zavedamo se, kako smo jo razgalili. S telefoni hodimo na stranišče, pod tuš, 12 odstotkov ljudi (vsaj tu in tam) celo seksa s telefonom v roki. Koncepta zasebnosti ni več,« dodaja antropolog.
Na vprašanje, ali smo postali bolj naivni in se ne zavedamo, kakšne nevarnosti na nas prežijo na spletu, tudi ko iščemo partnerja, Podjed odgovarja: »Nismo bolj naivni. Mladi ne poznajo več drugega sveta, kot je digitalni, v katerem odraščajo. Ne vidijo druge možnosti, kako navezati stik z drugimi, kako vzpostaviti partnerski odnos, kako dobiti zmenek kot prek aplikacij.« Tinder je sicer že postal orodje za iskanje resne zveze, ne več le pripomoček za bežna seksualna razmerja. Niso redki pari, ki so se spoznali prek aplikacije, in jim je uspelo razviti globok partnerski odnos.
Finančne zahteve so lahko visoke
Izsiljevanje z intimnimi posnetki oziroma sextortion je oblika spletne goljufije, ki se je v Sloveniji prvič pojavila sredi leta 2015, v zadnjem letu pa je opazen izrazit porast, opozarjajo na SI-CERT. Goljuf prvi stik z žrtvijo najpogosteje vzpostavi na družbenih omrežjih instagram ali facebook, velikokrat pa tudi prek že omenjenih aplikacij za zmenke. Neznanka, pri čemer ni nujno, da se za telefonskim zaslonom res skriva ženska, z izzivalno profilno sliko pošlje prošnjo za prijateljstvo in začne pogovor.
Žrtev začne prepričevati, da ji pošlje svoje gole fotografije. Ko prejme intimni posnetek ali fotografije, začne moškega izsiljevati, da bo posnetek poslala njegovim prijateljem in družini, če ji ne bo nakazal denarja. Finančne zahteve so lahko visoke, tudi več tisoč evrov.
Izsiljevalci ustvarjajo hud psihični pritisk na žrtev, grozijo z organi pregona, FBI, tožbami zaradi posredovanja pornografije, predvsem pa grozijo, da bodo posnetek razposlali vsem prijateljem, družini ali nadrejenim. Kot poudarjajo strokovnjaki za kibernetsko varnost, so tudi primeri, ko napadalci z različnimi orodji za manipulacijo slik zmontirajo fotografije, da so videti kot žrtvine intimne fotografije, in prav tako grozijo z objavo, če ne plačajo določenega zneska.
Dan Podjed pojasnjuje, da lahko takšna prevara zaznamuje žrtev za vse življenje. Pred leti je ravnatelj ene od slovenskih šol, potem ko so v javnost prišli njegovi posnetki, storil samomor.
»Ozaveščanja o pasteh digitalnih tehnologij je premalo. Res se o tem vse več govori, ampak zavedanja, da je en sam posnetek dovolj, da postaneš ne le zvezdnik v pozitivnem smislu, ampak tudi v negativnem, pa je premalo. Preveč poudarjamo le to, koliko zaslužijo tako imenovani spletni vplivneži,« dodaja Podjed.
»Ljudje imamo radi avtentične posnetke, veliko bolj kot zaigrane. V poplavi izumetničenih podob, ki jih vse pogosteje ustvarja umetna inteligenca, je pristnost nekaj, kar očitno ljudem manjka,« še poudarja sogovornik.
Pri SI-CERT porast izsiljevanja z intimnimi fotografijami prav tako povezujejo predvsem z razmahom aplikacij za spoznavanje in drugih platform (predvsem instagram je že skoraj izpodrinil facebook pri širjenju različnih prevar). Napadalci imajo tako še več komunikacijskih kanalov, ki jim omogočajo vzpostavitev stika z žrtvijo.
Ko so v Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost leta 2015 prvič opozarjali na to prevaro, so govorili izključno o stikih na facebooku, zdaj je na voljo množica kanalov pa tudi več plačilnih mehanizmov, kar gotovo prispeva k porastu spletnih prevar.
Za izzivalnimi profili na družbenih omrežjih se skrivajo organizirane kriminalne združbe, njihov edini cilj je prepričati sogovornike, da se slečejo pred spletno kamero ali pa sami pošljejo svoje gole fotografije. Napadalci so večinoma iz afriških držav, v katerih je kazenski pregon močno omejen, zato je toliko pomembnejše preprečiti, da bi se sploh znašli v takšni situaciji. Na SI-CERT opozarjajo, naj nikoli ne privolimo v izmenjavo intimnih fotografij in videoposnetkov z neznancem, ki smo ga spoznali na družbenih omrežjih.
Žrtvam svetujejo, naj nemudoma in v celoti prekinejo vso komunikacijo z izsiljevalci: »Nikakor ne nakazujte denarja in ne nasedajte obljubam, da bodo po plačilu sporne posnetke izbrisali. Nasprotno, izsiljevalci bodo zahtevali vedno večje zneske.« Če jih žrtev blokira na enem omrežju, z njo poskušajo vzpostaviti komunikacijo na vse možne načine, tudi prek drugih profilov – njihov takojšnji izbris je najboljši ukrep.
Če žrtev denar nakaže, se izsiljevanje še ne konča. Napadalci zahtevajo način plačila, pri katerem je prav tako zelo težko slediti transakcijam, na primer nakazilo na bančni račun denarne mule, nakazilo v kriptodenarnico, nakazilo prek darilne kartice (darilne kartice steam in podobno), kar prav tako oteži pregon.
Po prejemu prijave na SI-CERT prijavitelju najprej pojasnijo, kaj se je zgodilo, in mu predlagajo, kako naj ukrepa: »Iz njihovih prijav je razvidno, da so se znašli v zelo hudi stiski, zelo jih skrbi, da bodo njihovi bližnji izvedeli, tako da jih najprej poskušamo pomiriti. Opažamo tudi, da prijave tovrstnih izsiljevanj prejmemo večinoma v zelo poznih urah, jasno je, da žrtve to zelo teži. V večini primerov se izsiljevanje konča, ko žrtev popolnoma prekine vse stike in onemogoči napadalcem, da jo še kontaktirajo. Prijavitelju svetujemo izbris vsebin, če napadalec dejansko objavi posnetke.«
Ker niso organ pregona, prijaviteljem vedno omenijo tudi možnost prijave na policijo. A niso redki primeri, ko žrtve poudarijo, da zaradi občutljivosti situacije v nobenem primeru ne bodo podale prijave.
Ali ste žrtev spletne ljubezenske prevare?
Naj vas ne bo sram. Takoj prekinite vsakršen stik. Če je mogoče, shranite vso korespondenco in prijavite policiji. Prijavite tudi spletnemu mestu, na katerem ste imeli prvi stik s prevarantom. Če ste razkrili podatke o računu, se obrnite na banko.
