Epidemija je spremenila navade uživanja kruha

Slovenci smo najmanj povpraševali po pekovskem pecivu, vsi bi najraje jedli zapakirani kruh in toast.
Fotografija: Pekovsko pecivo v času epidemije ni šlo tako v promet kot prej. Foto Leon Vidic
Odpri galerijo
Pekovsko pecivo v času epidemije ni šlo tako v promet kot prej. Foto Leon Vidic

Slišati je neverjetno, a tudi proizvodnjo kruha in pekovskih izdelkov je epidemija covida-19 obrnila na glavo. Potrošniki so namreč spremenili navade, pekarska dejavnost bi se jim morala prilagoditi, a se v vseh segmentih ni mogla, je povedal Aleš Mozetič, generalni direktor in solastnik podjetja Don Don, največjega proizvajalca kruha in pekovskih izdelkov v širši regiji devetih držav. Navade smo najbolj spremenili v Sloveniji, najmanj v Srbiji, izstopa še Bolgarija.
 

Pogostost obiskovanja trgovin


Eno največjih zarez je povzročila pogostost obiskovanja trgovin: pred epidemijo so ljudje vsak dan kupovali svež kruh, v času epidemije pa so začeli prihajati v trgovino redkeje, kupovali so več trajnega kruha, najbolj jih je zanimal toast. Poraba toasta bi poletela v nebo, če bi ga bilo dovolj na trgu. A ga ni bilo. Don Donova velika, povsem robotizirana tovarna toastov v Kragujevcu, v izgradnjo katere so nedavno vložili deset milijonov evrov, ni zadostovala.

Živilska industrija je bila kljub nujnosti po močnem prilagajanju v težkih časih epidemije vendarle na srečni stran, je povedal <strong>Aleš Mozetič</strong>, solastnik in generalni diektor podjetja Don Don. Foto Milena Zupanič
Živilska industrija je bila kljub nujnosti po močnem prilagajanju v težkih časih epidemije vendarle na srečni stran, je povedal Aleš Mozetič, solastnik in generalni diektor podjetja Don Don. Foto Milena Zupanič

 

Največje povpraševanje po toastu


»Toasta bi lahko prodali, kolikor bi ga imeli. Ljudje so prej prihajali v trgovino vsak dan po štiri kajzerice, med epidemijo pa enkrat na dva tedna in kupili po šest pakiranj toastov. Na to je bilo nemogoče tehnološko odzvati ob pravem času,« je povedal Aleš Mozetič.

Druga velika sprememba je bilo povpraševanje po pakiranih izdelkih namesto samopostrežnega načina kupovanja kruha in pekovskega peciva. Ljudje so se bali virusa, ki naj bi se zadrževal na prodajnih artiklih v trgovinah, zato neoviti kruh ni šel več dobro v prodajo. Proizvodnja kruha, ki ga je treba v trgovini dopeči, se je zmanjšala za kar polovico. Najbolj se je to poznalo v Bolgariji, kjer je ta segment Don Don še posebno dobro razvil.

V trgovinah dopečen kruh, ki je bil pred epidemijo hit, je v času epidemije postal nezanimiv. Foto Birkus
V trgovinah dopečen kruh, ki je bil pred epidemijo hit, je v času epidemije postal nezanimiv. Foto Birkus


Manj zanimanja za pecivo


Najbolj pa je bilo na udaru pecivo, kot so krofi, žemljice za sendviče, drugo pecivo. Pekovskega peciva pojemo v Sloveniji največ, zato je bil trg v Sloveniji skozi oči Don Dona najbolj prizadet. Ljudje so se umaknili na svoje domove in veliko jih je kruh peklo samih. »Potrošnja kruha se ni zmanjšala, ljudje so seveda še vedno kruh jedli, zmanjšalo pa se je nakupovanje, in to veliko bolj v Sloveniji kot v Srbiji in drugje. Kako smo v kateri državi v prvem letu epidemije poslovali, je bilo odvisno od ukrepov, ki so jih sprejele posamezne države,« ugotavlja sogovorec.


 

Po zastoju rast


Čeprav smo ljudje še naprej jedli kruh, je doživela pekovska industrija zastoj. V letu pred epidemijo, torej leta 2019, so v 17 proizvodnih obratih Don Dona napekli 110.000 ton kruha in pekovskih izdelkov. Za leto 2020 so načrtovali 122.000 ton, a tega cilja zaradi epidemije niso dosegli, spekli so le malenkost več, in sicer 111.000 ton. To se je poznalo tudi pri prihodkih. Iz 108 milijonov evrov leta 2019 so prešli na 114 milijonov evrov, namesto na načrtovanih 125 milijonov evrov. Za letos pa načrtujejo, kot so načrtovali v predepidemijskem letu 2019: 120.000 ton spečenega kruha in izdelkov ter 127 milijonov evrov prihodka.

V času covida-19 smo veliko peciva, ki smo ga prej kupovali, spekli doma. Foto Mirjam Grilc
V času covida-19 smo veliko peciva, ki smo ga prej kupovali, spekli doma. Foto Mirjam Grilc


»Ljudje so začeli pridobivati stare navade. Spet prihajajo vsak dan po kajzerice. Ko se bo bolj redno začel pouk in bodo ljudje ponovno hodili v službe, bodo pojedli tudi več sendvičev in drugega pekovskega peciva,« ocenjuje Mozetič.

Don Don bo zato pospešeno vlagal: od začeta prehoda iz Slovenije na tuje trge leta 2008 do zdaj so imeli 96 milijonov evrov naložb, letos načrtujejo CAPEX v višini deset milijonov evrov, in sicer v novo tovarno toasta, ki bo zrasla v Zagrebu.

Povpraševanje po toastu je bilo tolikšno, da ga v Don Donovi novi robotizirani tovarni niso mogli dovolj napeči. Foto Getty
Povpraševanje po toastu je bilo tolikšno, da ga v Don Donovi novi robotizirani tovarni niso mogli dovolj napeči. Foto Getty


Kvas iz Belorusije


Epidemija je ves svet naučila, da mora polega globalnega staviti na lokalno. Čeprav pri Don Donu delujejo lokalno – povsod, kjer pečejo, se naslanjajo na tamkajšnjo pšenico in druge surovine -, so postali skoraj žrtev globalizma. Zaradi pretrganih prometnih poti so skorajda ostali brez kvasa. Marca lani so imeli – kot zmeraj – kvasa na zalogi za tri tedne. Večje zaloge so nemogoče, ker mora biti kvas svež, pojasni sogovorec. A se je komaj izšlo. Srbija, kjer ima Don Don največ obratov, uvaža kvas iz Belorusije in Madžarske. Tudi v srbskih trgovinah je kvasa zmanjkalo. »Dokler niso začeli voziti tovornjaki, je bilo pomanjkanje kvasa velik izziv,« pravi Mozetič. Tudi Slovenija je – kot Srbija – proizvodnjo kvasa že pred tremi desetletji opustila. V Srbiji so v času epidemije proizvodnjo kvasa ponovno vzpostavili v stari tovarni kvasa v Senti.

Kljub nujnosti po močnem prilagajanju v času covida-19 Mozetič ocenjuje, da je bila živilska industrija na srečni strani. »Veliko dejavnosti je, ki so bile zelo prizadete, kruh ne. Generalno gledano smo bili na srečni strani tega težavnega obdobja,« sklene Aleš Mozetič.

Preberite še:

Komentarji: