Vplivi azbesta se nikjer niso nehali na ograji industrijskih obratov
Odbor Evropskega parlamenta sprejel nova priporočila za varstvo delavcev pred azbestom, a dr. Mlinarjeva svari, da vplivov ni konec na ograji obratov.
Odpri galerijo
V Evropski uniji bo treba do 2030 prenoviti 35 milijonov objektov, pri čemer bodo delavci prihajali v stik tudi z azbestom. FOTO: Dragica Jaksetič
Po dvanajstih letih od zadnje revizije evropske direktive, ki določa minimalne standarde za vse, ki pri delu prihajajo v stik s smrtonosnim azbestom, je odbor za zaposlovanje in socialo v Evropskem parlamentu (EP) z veliko večino potrdil nova priporočila komisiji za varstvo delavcev pred azbestom. Evropa že dolgo čaka na celovito strategijo ravnanja z azbestom, ki je v 2019 zahteval 90.730 življenj in ki mu je izpostavljen zlasti gradbeni sektor.
Argumentov, ki govorijo v prid omenjeni odločitvi odbora, je zelo veliko in upati je, da EP z ukrepi lovi še zadnji vlak, da omeji »azbestno epidemijo«, ki naj bi največji razmah v EU dosegla do leta 2025. V EU po podatkih iz poročila, ki ga je obravnaval odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, zaradi azbesta letno umre med 30.000 in 90.000 ljudi, bolezni zaradi azbesta pa nastopijo tudi še po 40 letih. Pljučni rak je sicer najpogostejši rak, povezan z obolenjem na delovnem mestu, v skoraj polovici primerov pa je glavni vzrok zanj azbest; med glavnimi vzroki smrti pri Evropejkah je rak dojk, a izpostavljenost azbestu na delovnem mestu se le redko znajde med prednostnimi nalogami za preprečevanje te vrste raka. Poleg tega kljub obstoječim predpisom bolezni, povezane z azbestom, v državah EU običajno niso priznane kot poklicne, oboleli pa zato niso upravičeni do nadomestil.
Breme azbesta gre v milijarde evrov. Stroški rakavih obolenj, povezanih z delovnim mestom, v EU znašajo med 270 in 610 milijardami evrov letno ali med 1,8 in 4,1 odstotka BDP. Azbest oziroma vse njegove različice so še vedno ena ključnih rakotvornih snovi, povezanih z delovnim mestom. Prisoten je v stavbah in infrastrukturi, najbolj so mu izpostavljeni delavci v gradbeništvu. Spomnimo: Slovenija je proizvodnjo in promet z azbestom prepovedala leta 1996.
Tudi Nevenka Mlinar, zdravnica iz Deskel, ki že leta opozarja na ogrožanje zdravja zaradi sežiganja odpadkov v Soški dolini in izpostavlja, kako pomembno je hitro priznavanje poklicnih bolezni zaradi azbesta, opozarja, da potrebujemo »čim boljše standarde zaščite, varnega dela …, ker lahko s tem preprečimo nastajanje novih poklicnih bolezni«. Kot pravi, bi bilo treba določiti tudi »vplivno območje v okolici obratov - povprečno ali posebej za vsak obrat - in znotraj njega obolelim prebivalcem priznati enake pravice kot obolelim zaposlenim«.
»Ker je jasno, da se vplivi azbesta nikjer niso nehali na ograji industrijskih obratov,« dodaja in poudarja nujnost popisa še vgrajenega azbesta in časovnih rokov sanacije: »To smo pri nas že velikokrat predlagali, nazadnje v medresorski delovni skupini na prvem sestanku lani septembra, ko naj bi podrobneje določili vsebino dela te skupine.«
Evropska komisija si je lani v sklopu projekta Vala prenove za Evropo med drugim zadala za cilj, da do 2030 prenovi 35 milijonov stavb. Tudi v tem delu pa bo morala posebno pozornost nameniti gradbincem, ki bodo objekte prenavljali in pri tem prihajali v stik tako z azbestom kot z drugimi nevarnimi materiali. A večina držav ne premore niti podatka o količinah azbesta v stavbah oziroma infrastrukturi. S to oceno, skupaj z oceno o stroških varnega ravnanja z azbestom, bo treba pohiteti. Glede na letošnje poročilo Evropske agencije za kemikalije, ki je raziskovala mejne vrednosti azbesta na delovnem mestu, ni praga, pod katerim bi bila koncentracija azbestnih vlaken v zraku neškodljiva.
Sedanja zavezujoča mejna vrednost izpostavljenosti azbestu na delovnem mestu je 0,1 vlakna na kubični centimeter oziroma 100.000 vlaken na kubični meter v osemurnem povprečju. A nekatere države članice za zavarovanje zdravja delavcev uporabljajo precej nižje mejne vrednosti. Na Nizozemskem ta, denimo, znaša 2.000 vlaken na kubični meter. Vodilni medicinski raziskovalci Mednarodne komisije za zdravje pri delu so zato predlagali, naj bo mejna vrednost na delovnem mestu tisoč vlaken na kubični meter oziroma 0,001 vlakna na kubični centimeter.
Če bo Evropski parlament podprl priporočila odbora, bodo žrtve poklicnih bolezni, povezanih z azbestom, v naslednjih letih do tega »statusa«, pa tudi do nadomestila, prišle hitreje, predvsem pa brez velike birokracije, zagotavljajo. Žal pravica do priznanja in nadomestila povsod v EU še vedno ni del varstva zdravja in varnosti pri delu in je doslej tudi niso obravnavali na evropski ravni.
Azbest. INFOGRAFIKA: Gm
Argumentov, ki govorijo v prid omenjeni odločitvi odbora, je zelo veliko in upati je, da EP z ukrepi lovi še zadnji vlak, da omeji »azbestno epidemijo«, ki naj bi največji razmah v EU dosegla do leta 2025. V EU po podatkih iz poročila, ki ga je obravnaval odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, zaradi azbesta letno umre med 30.000 in 90.000 ljudi, bolezni zaradi azbesta pa nastopijo tudi še po 40 letih. Pljučni rak je sicer najpogostejši rak, povezan z obolenjem na delovnem mestu, v skoraj polovici primerov pa je glavni vzrok zanj azbest; med glavnimi vzroki smrti pri Evropejkah je rak dojk, a izpostavljenost azbestu na delovnem mestu se le redko znajde med prednostnimi nalogami za preprečevanje te vrste raka. Poleg tega kljub obstoječim predpisom bolezni, povezane z azbestom, v državah EU običajno niso priznane kot poklicne, oboleli pa zato niso upravičeni do nadomestil.
Azbest je v 2019 v EU zahteval skoraj 90.400 življenj. FOTO: Ljubo Vukelič
Breme azbesta gre v milijarde evrov. Stroški rakavih obolenj, povezanih z delovnim mestom, v EU znašajo med 270 in 610 milijardami evrov letno ali med 1,8 in 4,1 odstotka BDP. Azbest oziroma vse njegove različice so še vedno ena ključnih rakotvornih snovi, povezanih z delovnim mestom. Prisoten je v stavbah in infrastrukturi, najbolj so mu izpostavljeni delavci v gradbeništvu. Spomnimo: Slovenija je proizvodnjo in promet z azbestom prepovedala leta 1996.
Kaj pa živeči v okolici industrijskih obratov?
Zdravnica Nevenka Mlinar opozarja na enako obravnavo obolelih prebivalcev zaradi azbesta z obolelimi delavci, ki prihajajo z njim v stik. FOTO: Blaž Samec
Tudi Nevenka Mlinar, zdravnica iz Deskel, ki že leta opozarja na ogrožanje zdravja zaradi sežiganja odpadkov v Soški dolini in izpostavlja, kako pomembno je hitro priznavanje poklicnih bolezni zaradi azbesta, opozarja, da potrebujemo »čim boljše standarde zaščite, varnega dela …, ker lahko s tem preprečimo nastajanje novih poklicnih bolezni«. Kot pravi, bi bilo treba določiti tudi »vplivno območje v okolici obratov - povprečno ali posebej za vsak obrat - in znotraj njega obolelim prebivalcem priznati enake pravice kot obolelim zaposlenim«.
»Ker je jasno, da se vplivi azbesta nikjer niso nehali na ograji industrijskih obratov,« dodaja in poudarja nujnost popisa še vgrajenega azbesta in časovnih rokov sanacije: »To smo pri nas že velikokrat predlagali, nazadnje v medresorski delovni skupini na prvem sestanku lani septembra, ko naj bi podrobneje določili vsebino dela te skupine.«
V okolici obratov bi bilo treba določiti tudi vplivno območje - povprečno ali posebej za vsak obrat - in znotraj njega obolelim prebivalcem priznati enake pravice kot obolelim zaposlenim.
Dr. Nevenka Mlinar
Dr. Nevenka Mlinar
Popisati ves azbest v stavbah in infrastrukturi
Evropska komisija si je lani v sklopu projekta Vala prenove za Evropo med drugim zadala za cilj, da do 2030 prenovi 35 milijonov stavb. Tudi v tem delu pa bo morala posebno pozornost nameniti gradbincem, ki bodo objekte prenavljali in pri tem prihajali v stik tako z azbestom kot z drugimi nevarnimi materiali. A večina držav ne premore niti podatka o količinah azbesta v stavbah oziroma infrastrukturi. S to oceno, skupaj z oceno o stroških varnega ravnanja z azbestom, bo treba pohiteti. Glede na letošnje poročilo Evropske agencije za kemikalije, ki je raziskovala mejne vrednosti azbesta na delovnem mestu, ni praga, pod katerim bi bila koncentracija azbestnih vlaken v zraku neškodljiva.
Mejno vrednost stokrat znižati
Sedanja zavezujoča mejna vrednost izpostavljenosti azbestu na delovnem mestu je 0,1 vlakna na kubični centimeter oziroma 100.000 vlaken na kubični meter v osemurnem povprečju. A nekatere države članice za zavarovanje zdravja delavcev uporabljajo precej nižje mejne vrednosti. Na Nizozemskem ta, denimo, znaša 2.000 vlaken na kubični meter. Vodilni medicinski raziskovalci Mednarodne komisije za zdravje pri delu so zato predlagali, naj bo mejna vrednost na delovnem mestu tisoč vlaken na kubični meter oziroma 0,001 vlakna na kubični centimeter.
Če bo Evropski parlament podprl priporočila odbora, bodo žrtve poklicnih bolezni, povezanih z azbestom, v naslednjih letih do tega »statusa«, pa tudi do nadomestila, prišle hitreje, predvsem pa brez velike birokracije, zagotavljajo. Žal pravica do priznanja in nadomestila povsod v EU še vedno ni del varstva zdravja in varnosti pri delu in je doslej tudi niso obravnavali na evropski ravni.
