Litija – Kljub pomirjajočim tonom župana Francija Rokavca litijski gasilci od jutri ne bodo več gasili, reševali v primeru naravnih nesreč in tudi prevozi pitne vode so do nadaljnjega ustavljeni. Za ta usodni korak so se odločili, ker litijska občina ne izpolnjuje finančnih obveznosti in ne rešuje problemov delovanja litijske gasilske enote.

Bodo pa izvajali naloge, določene v pogodbi z ministrstvom za obrambo oziroma upravo za zaščito in reševanje ob morebitnih nesrečah z nevarnimi snovmi, prometnih nesrečah ter nesrečah na vodi. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo 114 članov oziroma 59 operativnih prostovoljnih gasilcev dvignilo glas in županu Rokavcu jasno povedalo, da imajo njegovih neuresničenih obljub dovolj, je povedal naš anonimni sogovornik.

Pogodbo je treba spoštovati

Litijska občina je takoj po napovedi punta gasilcem plačala 17.000 evrov od 25.000 evrov dolga, a jih to ni prepričalo in zahtevajo sistemske rešitve. Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS), je za Delo povedal, da mu zaplet v Litiji niti malo ni všeč. »Po zakonu je občina odgovorna za delovanje gasilcev. Ker je pogodba med gasilci in občino sklenjena, je logično, da jo je treba spoštovati,« pravi Petek.



Po njegovem mnenju skrb vzbuja napoved, da bodo prebivalci Litije prikrajšani za osnovno varnost, ki je »naloga nas gasilcev«, zato ne podpira svojih kolegov, ki so zagrozili z neizvajanjem pogodbenih določil, saj so lahko ogrožena človeška življenja.



»Gasilce pa podpiramo pri njihovi zahtevi, da se nakopičene težave sistemsko uredijo, da bodo lahko varno in kakovostno opravljali svoje poslanstvo,« je povedal Petek, ki pričakuje dialog med obema sprtima stranema, pri čemer jim GZS kot posrednik lahko pomaga.

Neplačani računi

»O enostranski odločitvi litijskih gasilcev glede neizvajanja pogodbenih obveznosti bomo počakali na odločitev Gasilske zveze Litija, ki bo podala način zagotavljanja požarne varnosti na območju, kjer deluje litijska gasilska enota,« je povedal župan Rokavec.



Priznava, da občina zamuja z izplačilom dotacij tudi drugim gasilskim društvom v skupnem znesku 13.500 evrov ter 11.500 evrov za stroške intervencij, ki jih bo občina plačala do konca leta. Vzrok za likvidnostne težave Rokavec vidi v zamiku letošnje oddaje odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in zamiku prejetja denarja iz evropskih skladov za tri odprte projekte. Iz realizacije občinskega proračuna za letošnje prvo polletje je razvidno, da ima občina za 1,3 milijona evrov neplačanih računov, od tega skoraj 50.000 evrov dolguje občinski gasilski zvezi, gasilskim društvom, za stroške intervencij in podobno.

Občina dolguje podjetjem

Blaž Kokovica, poveljnik gasilcev, je povedal, da pričakujejo občinski denar za redno delovanje enote (servisiranje ter vzdrževanje opreme in vozil), za zaščitno opremo gasilcev, za stroške intervencij, za kar bi občina morala zagotoviti okoli 70.000 evrov, zdaj prejmejo od 20.000 evrov do 25.000 evrov. Pesti jih prostorska stiska, saj si gasilski dom delijo s policijo. »Osrednja gasilska enota nima minimalnega števila potrebnih gasilskih vozil, ki so predpisana za 4. kategorijo gasilske enote,« je opozoril Kokovica in dodal, da mora kot poveljnik zagotavljati ustrezne pogoje dela za operativce na terenu, tega zdaj ne more zagotoviti. Gasilska enota predvsem v dopoldanskem času na leto intervenira okoli 80-krat.



Podjetja na poziv sicer dovolijo odhod gasilcev z delovnega mesta, a jim občina ne plača denarnih nadomestil in na to so občinsko vodstvo do zdaj neuspešno opozarjali. Jan Marko, predsednik gasilcev, je dejal, da so za izboljšanje stanja na litijsko gasilsko zvezo v zadnjih dveh letih posredovali 16 dopisov ter da noben njihov predlog do zdaj ni bil upoštevan. Neodzivno je tudi občinsko vodstvo.