Gibanje za pitno vodo: Letak SDS, NSi in SMC o zakonu o vodah poln laži
Predsednica Globalnega partnerstva za vodo Slovenije Barbara Čenčur Curk je opozorila, da novela krši evropsko vodno direktivo.
Odpri galerijo
Savica pred izlivom v Bohinjsko jezero. FOTO: Tina Horvat
Letak, ki so ga gospodinjstvom ob referendumu o noveli zakona o vodah poslale stranke SDS, NSi in SMC, je poln laži, ljudje pa so zato zmedeni in ne vedo, kaj pomeni glas za ali glas proti noveli, so danes v Ljubljani opozorili v Gibanju za pitno vodo, ki je pobudnik referenduma. »Glas proti noveli je glas proti uničevanju narave,« so poudarili.
Direktorica Umanotere Gaja Brecelj je na novinarski konferenci izpostavila več spornih sporočil z letaka. Začela je s fotografijama tovarn, češ da skladno z novelo tovrstna gradnja v bližini voda ne bo več dovoljena. A to je veljalo že po sedanjem zakonu, je spomnila.
Po letu 2008 je morala vse izjeme potrditi vlada, med njimi pa je bil denimo projekt farmacevtskega podjetja Lek, da podaljša ograjo. »Ko dodajamo nove izjeme, odpiramo vrata za nebrzdano gradnjo,« se boji predstavnica Umanotere.
Kot zavajajočo je označila tudi fotografijo otroškega igrišča, ki naj bi kazala, da je po novem na priobalnih zemljiščih dovoljena gradnja otroških igrišč in podobnih objektov, kar pa da je bilo v resnici mogoče že tudi doslej.
Letak govori tudi o tem, da novela zakona prepoveduje gradnjo zasebnih in potencialno nevarnih objektov v bližini voda. A gradbeni zakon daje vedeti, da so lahko tudi objekti v javni rabi v zasebni lasti, denimo zasebni hoteli, restavracije, bencinske črpalke, oglasni panoji ... To pomeni, da takih objektov novela ne le ne prepoveduje, temveč jih določa kot izjemo, je kritična Brecljeva.
Spotaknila se je še ob navedbe, da se bodo z novelo zakona zagotovila sredstva za preprečevanje poplav. Zatrdila je, da je v resnici ravno obratno, da bo novela povečala poplavno ogroženost. »Če je reka ukalupljena, zabetonirana, potem tam, kjer pozneje pride naselje, poplavlja,« je ocenila.
Predsednica Globalnega partnerstva za vodo Slovenije Barbara Čenčur Curk je v nadaljevanju opozorila, da novela zakona krši evropsko vodno direktivo, saj objekti, kot so hoteli in restavracije, niso objekti v javno korist. Poleg tega je morebitno dodatno poseganje v brežine v neskladju z evropskim zelenim dogovorom in direktivo o biodiverziteti in renaturaciji rek.
Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač pa je povedala, da pošiljanje letakov, kot so ga izvedle koalicijske stranke, stane okoli 30.000 evrov. »Mi kot gibanje civilnodružbenih organizacij si tega absolutno ne moremo privoščiti, zato naše letake raznašajo prostovoljci,« je dejala.
Opozicijske stranke, ki so se prijavile v referendumsko kampanjo, je pozvala, »da se mogoče tudi one izprsijo in pošljejo kakšen letak, a z resničnimi dejstvi«. Izpostavila je še, da je glas proti noveli zakona glas proti uničevanju narave, vodnih virov oziroma proti gradnjam na priobalnem pasu.
Direktorica Umanotere Gaja Brecelj je na novinarski konferenci izpostavila več spornih sporočil z letaka. Začela je s fotografijama tovarn, češ da skladno z novelo tovrstna gradnja v bližini voda ne bo več dovoljena. A to je veljalo že po sedanjem zakonu, je spomnila.
Po letu 2008 je morala vse izjeme potrditi vlada, med njimi pa je bil denimo projekt farmacevtskega podjetja Lek, da podaljša ograjo. »Ko dodajamo nove izjeme, odpiramo vrata za nebrzdano gradnjo,« se boji predstavnica Umanotere.
Zavajajoča fotografija otroškega igrišča
Kot zavajajočo je označila tudi fotografijo otroškega igrišča, ki naj bi kazala, da je po novem na priobalnih zemljiščih dovoljena gradnja otroških igrišč in podobnih objektov, kar pa da je bilo v resnici mogoče že tudi doslej.
Letak govori tudi o tem, da novela zakona prepoveduje gradnjo zasebnih in potencialno nevarnih objektov v bližini voda. A gradbeni zakon daje vedeti, da so lahko tudi objekti v javni rabi v zasebni lasti, denimo zasebni hoteli, restavracije, bencinske črpalke, oglasni panoji ... To pomeni, da takih objektov novela ne le ne prepoveduje, temveč jih določa kot izjemo, je kritična Brecljeva.
Spotaknila se je še ob navedbe, da se bodo z novelo zakona zagotovila sredstva za preprečevanje poplav. Zatrdila je, da je v resnici ravno obratno, da bo novela povečala poplavno ogroženost. »Če je reka ukalupljena, zabetonirana, potem tam, kjer pozneje pride naselje, poplavlja,« je ocenila.
Reka Mura. FOTO: Mitja Ostrc
Poziv opoziciji, naj se »izprsi«
Predsednica Globalnega partnerstva za vodo Slovenije Barbara Čenčur Curk je v nadaljevanju opozorila, da novela zakona krši evropsko vodno direktivo, saj objekti, kot so hoteli in restavracije, niso objekti v javno korist. Poleg tega je morebitno dodatno poseganje v brežine v neskladju z evropskim zelenim dogovorom in direktivo o biodiverziteti in renaturaciji rek.
Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač pa je povedala, da pošiljanje letakov, kot so ga izvedle koalicijske stranke, stane okoli 30.000 evrov. »Mi kot gibanje civilnodružbenih organizacij si tega absolutno ne moremo privoščiti, zato naše letake raznašajo prostovoljci,« je dejala.
Opozicijske stranke, ki so se prijavile v referendumsko kampanjo, je pozvala, »da se mogoče tudi one izprsijo in pošljejo kakšen letak, a z resničnimi dejstvi«. Izpostavila je še, da je glas proti noveli zakona glas proti uničevanju narave, vodnih virov oziroma proti gradnjam na priobalnem pasu.
