Glasovali proti reševanju poplav v Piranu

Odpovedali so se 14 milijonom evropskih sredstev. Občina bo kljub temu naročila projekt, je dejal župan Đenio Zadković.
Fotografija: Zadnjih 60 let je vsako leto najmanj osem in tudi 31 poplav. Škoda je neizmerna, morje uničuje mesto spomenik, svetniki pravijo, da ni bilo javne obravnave idejnih zasnov. Foto Leon Vidic
Odpri galerijo
Zadnjih 60 let je vsako leto najmanj osem in tudi 31 poplav. Škoda je neizmerna, morje uničuje mesto spomenik, svetniki pravijo, da ni bilo javne obravnave idejnih zasnov. Foto Leon Vidic

Večina piranskih svetnikov je na redni seji zavrnila idejni načrt, na podlagi katerega bi morala občina v 13 mesecih pridobiti projekt in gradbeno dovoljenje, s katerim bi v treh letih poskušali rešiti staro mesto pred poplavami. Tako so se odpovedali najmanj 14 milijonom evrov iz načrta za odpornost in okrevanje. Toda župan Đenio Zadković bo na novi seji poskušal pridobiti podporo svetnikov in projekte kljub temu naročiti.

Enim so poplave zabava. Foto Leon Vidic
Enim so poplave zabava. Foto Leon Vidic

Zamisel o reševanju Pirana pred poplavami so že leta 2019 na lastno pest in pro bono začeli pripravljati trije piranski strokovnjaki (inženirja Vitomir Mavrič in Stanislav Černe ter arheolog Mitja Guštin). Načrt so preverili in podprli tako na zavodu za varstvo kulturne dediščine, zavodu za varstvo narave, upravi za pomorstvo, direkciji za vode, ministrstvu za okolje in prostor ter v strokovnih službah evropske komisije. Februarja je direkcija z občino sklenila sporazum o skupni izvedbi investicije. V Sloveniji je predvidenih za 380 milijonov evrov projektov proti poplavam.

Vitomir Mavrič je povedal, da je v Piranu na leto od osem do 31 poplav, ki povzročijo izredno gmotno škodo na objektih, spomenikih, v lokalih, stanovanjih, avtomobilih in infrastrukturi. Zato so predlagali, da bi pred vhod v pristanišče postavili potopno zapornico, ki bi v času napovedanih visokih plim za nekaj ur zaprla morju dostop v mandrač. Takrat bi pristanišče spremenili v nekakšen zadrževalnik za večje količine padavin, ki občasno zalijejo mesto tudi s kopnega. Prenovili bi približno 150 let star piranski pomol, ki je v razpadajočem stanju, uredili kopališče pred hotelom Piran in dobrih 600 metrov dolg skalomet, ki brani mesto pred valovi. V ta valobran ali obenj bi vgradili 1,1 metra visok zidek, prenovili meteorno in fekalno kanalizacijo ter poskrbeli za nov tlak na Punti. Skalomet bi zvišali za največ 30 centimetrov in skladno s strokovnimi spoznanji zložili skale, ki so zdaj nametane v valobranu.

Nepovratna evropska sredstva so priložnost, na katero je mesto čakalo več deset let, je poudaril županov svetovalec Zoran Vitorovič in dodal, da bi morali zdaj podpreti idejno zasnovo in dovoliti, da občina začasno nameni 622.000 evrov za izdelavo projektov, ki bi jih oddali na mednarodnem razpisu, stroške za projekte pa bi po pridobitvi gradbenega dovoljenja (predvidoma do konca junija 2023) dobili povrnjene.

Argumenti nasprotnikov

Najbolj sta predlaganim načrtom nasprotovala Meira Hot (SD) in Davorin Petaros (Gibanje za občino Piran). Meira Hot je zatrdila, da ne more podpreti projekta, ki ga niso podrobno predstavili na zborih krajanov in upoštevali predlogov meščanov. Menila je tudi, da bi takšne rešitve izrazito posegle v podobo mesta, čemur so predlagatelji odločno nasprotovali. Davorin Petaros je zatrdil, da protipoplavnega zidka ob Punti sploh ne potrebujejo in da bi bilo dovolj, če bi popravili pomol, dvignili obalni zid ob mandraču ter postavili zapornice pred mandrač.

Težko je izračunati,.koliko škode vsako leto povzroči previsoko morje staremu spomeniškemu mestecu. Foto Leon Vidic
Težko je izračunati,.koliko škode vsako leto povzroči previsoko morje staremu spomeniškemu mestecu. Foto Leon Vidic

»Zavrnitev priprave projektov zelo obžalujemo in ne razumemo, da prebivalci, ki ob vsaki poplavi utrpijo škodo, zavračajo toliko denarja, še manj pa, da zavračajo poplavno varnost mesta z bogato kulturno dediščino. Zato pozivamo predstavnike lokalne skupnosti, da o projektu ponovno premislijo in nadaljujejo izdelavo projektne dokumentacije,« so nam odgovorili z direkcije za vode.

Proti projektu je glasovalo samo deset (od 25) svetnikov, vendar je bilo pet vzdržanih, dva pa sta manjkala. Najbolj presenetljivo je, da so pri naslednji točki podprli rebalans proračuna, ki kljub temu predvideva porabo 622.000 evrov za izdelavo dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt. Zato nam je župan Zadković povedal, da bo še enkrat poskusil pridobiti podporo. Pri tem bo upošteval tudi predlog svetnika Gabrijela France (GZOP), ki je menil, da bi manjkajoče javne obravnave še lahko izpeljali. »Projekt reševanja Pirana pred poplavami je preveč pomemben, da bi se mu tako zlahka odpovedali. Take priložnosti dolgo ne bo več,« je poudaril Zadković. Omenjeni projekt ni edini, saj so se letos že odpovedali nekaj milijonom evropskih sredstev za gradnjo ribiškega pristanišča v kanalu Jernej.

Preberite še:

Komentarji: