Golob bo novi mandatar, a njegov projekt brez večje vsebine
Včeraj sta se na predvolilnem soočenju na programu Kanal A prvič srečala prvak stranke SDS Janez Janša in predsednik gibanja Svoboda Robert Golob. »Od začetka smo vedeli, da bo rezultat nič proti nič in da se bo žoga podajala po sredini terena,« je z nogometnimi prispodobami soočenja najtesnejših tekmecev na parlamentarnih volitvah 24. aprila postregel Ali Žerdin.
»To je bil velik dosežek za Kanal A in simpatična voditelja, ki sta stvar lepo izpeljala. Janša je takoj na začetku dal vedeti, da se bo pogovarjal samo v okviru dogovorjenega. Tako je potem tudi bilo. Drugače pa je bil mirotvorec, Mahatma Gandi. Če ga ne bi poznali, bi mislili, da je Dalajlama, edini, ki svetu zagotavlja mir.« Vse to, kar ni, je včeraj hotel prikazati, da je, je iz nogometa na polje duhovnosti odpeljal Janez Markeš.
Zdravstveni sistem ni fevd zdravnikov
Vseeno pa je bilo po Markeševih besedah pomembnejše ponedeljkovo soočenje na Pop TV, na katerem je Robert Golob razkril svoje načrte z zdravstvom. Povedal je, da hoče imeti to ministrstvo v domeni svoje stranke in da bo za ministra za zdravje predlagal Danijela Bešiča Loredana, ki je po Markeševem mnenju zelo problematična oseba.
Golob ni »povedal, da bo zdravstveni sistem usklajen projekt celotne koalicije, v katerem bi ga vzeli kot vsevladno prioriteto, in ne kot fevd zdravnikov. Zdravstveni sistem ni lastnina zdravnikov ali kogar koli drugega, ampak lastnina države,« je pribil Markeš, ki je kritičen do strank in posameznikov, ki hočejo privatizirati zdravstvo.
Najbolj radikalna je Nova Slovenija, manj sredinske stranke, tendence k privatizaciji vidi tudi pri Golobu, zaradi česar ga je ta razočaral. Edina, ki je po Markeševem mnenju debato o zdravstvenem sistemu zagovarjala na pravilni ravni, je bila Levica, pohvalil je tudi SD.
Markeš meni, da bo Golob relativni zmagovalec volitev in novi mandatar, vendar »njegov projekt nima nobene večje vsebine od te, da bo ustavljal fašizem in totalitarizem in Janeza Janšo. Je ustavljavec nekega totalca, človeka, ki je Slovenijo spravil na rob izgube demokracije. Ampak če se ne bo znal zavedati tako pomembnih stvari, kot je ohranitev javnega zdravstvenega, šolskega in socialnega sistema, bo Janša v naslednjem valu prišel nazaj,« je prepričan Markeš.
Žerdin je postregel s prispodobo profesorice Mojce Šebart, ki jo Robert Golob spominja na Odiseja, soočenega s sirenami. Nujno potrebuje jambor, na katerega se bo privezal, brez tega ga lahko odnese v smer obljubljajočih siren, ki so lahko prevara. »Ta jambor so javno zdravstvo, sociala, javno šolstvo …,« meni Žerdin.
Referendum o javnem zdravstvu
To je res odlična primerjava, se je strinjal Markeš. Pravi, da poskuša biti optimist, a meni, da je stvar že izgubljena. »Če bomo kaj potrebovali po volitvah, bomo potrebovali državljanski pogum po vzoru Inštituta 8. marec. Mislim, da bomo morali iti na referendum in izoblikovati vprašanje, ali si ljudje želijo tip javnega zdravstva, ki ni po meri zdravniškega ceha, ampak državne organizacije, ki je bila dolga leta zgled skandinavskim državam. Skandinavija se je zgledovala po Jugoslaviji in Sloveniji, mi pa bi zdaj to prodali za ameriške modele multikorporacij, ki tudi zdravništvu narekujejo normative,« meni Markeš in nadaljuje: »Ko neoliberalna ekonomija nenadoma prevzame pobudo v zdravstvu, metode učinkovitosti, ki jih učijo v MBA-jevskih učbenikih, nenadoma začnejo veljati za zdravniške postelje. To je absurd,« se je razvnel.
Ubranitev vrednote javnega zdravstva, šolstva in sociale je po Markeševem mnenju tako pomembna, ker je tudi branik pred neoliberalizmom, povečevanjem neenakosti, vznikom populizmov in socialnimi nemiri. »Če se tega ne zavedamo, bomo jutri drago plačali.«
Žerdin je prepričan, da je vendarle velik del zdravništva naklonjen delu v javnemu zdravstvu, je pa res, da obstaja precej glasna skupina ljudi, ki agresivno zastopa interese privatizacije.
