Igor Bavčar s pritožbo na sodbo ESČP
Igor Bavčar se je pritožil na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). To je v tožbi, ki jo je Bavčar vložil proti državi, ker da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja, ob proceduralnih pa se je skliceval tudi na materialne kršitve v sodnih postopkih, septembra lani sicer razsodilo v njegovo korist.
Sodišče je s šestimi glasovi za in enim proti razsodilo, da je nekdanji pravosodni minister Goran Klemenčič s svojo izjavo na televiziji, da bodo letele glave, če bo Bavčarjev primer na sodišču zastaral, kršil domnevo nedolžnosti. Slovenija bi morala po odločitvi sodišča Bavčarju plačati 10.000 evrov za škodo in še 6000 evrov za stroške. Bavčar je sicer zahteval 1,4 milijona evrov.
Takrat je Bavčar povedal, da je »zadovoljen, ker smo od samega začetka zatrjevali, da je pošteno sojenje predpogoj za zakonito sojenje. Evropsko sodišče nam je pritrdilo – sojenje ni bilo pošteno in torej ni bilo zakonito.« Omenil je še, da bo svoje nadaljnje korake načrtoval na podlagi obrazložitve sodbe, ki pa jo mora še preučiti.
Zadovoljstvo pa je s sodbo izrazila tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je izrazila mnenje, da mu sodišča niso kršila pravic v kazenskem postopku, sodniška argumentacija v obsodilni sodbi zaradi pranja denarja pa je bila ustrezna in konvencijsko skladna.
Ob današnji predstavitvi knjige Igorja Omerze o velikanih slovenske osamosvojitve – četrto knjigo z naslovom Deviacija je posvetil Bavčarju – je nekdanji prvi mož Istrabenza povedal, da se je v začetku decembra na odločitev pritožil. Po njegovih informacijah s sodišča se je menda pritožila tudi država. V nadaljevanju Bavčar, ki ga zastopajo odvetniki Odvetniške pisarne Čeferin, napoveduje tudi ponovno sojenje na vrhovnem sodišču.
Na državnem odvetništvu so za Delo potrdili, da so tudi sami 5. decembra vložili zahtevo za ponovno obravnavo zadeve Bavčar proti Sloveniji pred velikim senatom ESČP. »Ker o zahtevi še ni odločeno, argumentov Republike Slovenije ne moremo razkriti,« so skopi s pojasnili.
Bavčar upokojil
polovico udbovcev
Omerza je prepričan, da sodni postopki, v katerih se je pozneje znašel Igor Bavčar, ne zmanjšujejo njegove vloge pri osamosvajanju Slovenije. V knjigi analizira odnos nekdanje Udbe do osamosvojiteljev.
Leta 1984 je izdelala 1262 pisnih obvestil političnemu vrhu, po Sloveniji je imela 13 centrov. Bavčar je kot notranji minister administrativno upokojil polovico od skupaj 800 sodelavcev Udbe, ki so se ukvarjali s tako imenovanimi notranjimi zadevami, blokiral pa je tudi vse vmesnike na poštnih centralah, ki so omogočali prisluškovanje telefonom. Nekdanja Udba je imela 400 snemalnih naprav, s katerimi so snemali pogovore državljanov. Udba je Bavčarja v dokumentih prvič omenila leta 1982 in ga spremljala do 19. aprila 1990.
