Iniciativa Glas ljudstva pričakuje ureditev koncesionarstva v zdravstvu
V civilni iniciativi Glas ljudstva so opozorili na odhode zdravnikov iz zdravstvenih domov k zasebnikom. Če ima vlada resničen namen obraniti javno zdravstveno mrežo pred popolnim razsutjem, mora problematiko koncesionarstva nasloviti nemudoma, menijo. Med drugim pričakujejo izenačitev položaja koncesionarjev in javnih zdravnikov.
Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je na novinarski konferenci iniciative poudaril, da je bilo podeljevanje koncesij zamišljeno z namenom povečanja dostopnosti do zdravnikov v oddaljenih krajih. Dogaja pa se, tako Keber, ravno obratno, da morajo denimo Ljubljančani svojega zdravnika, ki je zapustil javni zdravstveni dom, iskati med koncesionarji na oddaljenih lokacijah.
Predstavnik iniciative Jaša Jenull je odhode zdravnikov iz javnih zdravstvenih domov k koncesionarjem označil za enega ključnih sistemskih problemov v slovenskem zdravstvu.
Problem je zlasti, ker javni zdravstveni zavodi opravljajo številne storitve, »ki jih posamezni koncesionarji nikoli ne morejo nuditi in jih tudi nočejo nuditi, saj je namen posameznega koncesionarja, da deluje s profitom«, meni. Ob tem je Keber dejal, da njihovi očitki ne letijo na posamezne zdravnike, ki imajo pravico, da si v določenih okoliščinah izberejo način, ki jim prinaša čim boljši zaslužek. Je pa kritičen do vlade, ki po njegovih besedah, podobno kot prejšnja vlada, koraka po poti neoliberalne politike.
Od države po besedah Kebra v iniciativi pričakujejo, da čim prej reši problem oseb brez izbranega družinskega zdravnika, kar da je možno z zvišanjem normativa oziroma glavarinskih količnikov zdravnikov, ob sočasnih administrativnih razbremenitvah. Prav tako pričakujejo odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Ministrstvo za zdravje: Takojšnja ukinitev koncesij bi pripeljala do zloma zdravstvenega sistema
Na ministrstvu za zdravje se zavedajo, da je treba okrepiti javne zdravstvene zavode, zaposlene v zdravstvu pa stimulirati, da ostanejo v matičnih ustanovah. Ob tem opozarjajo, da bi takojšnja ukinitev koncesij pripeljala do zloma zdravstvenega sistema, so za STA zapisali v odzivu na današnje kritike iniciative Glas ljudstva.
Na ministrstvu poudarjajo, da izključno javni zdravstveni zavodi v tem trenutku ne morejo pokriti potreb pacientov. Nova zdravstvena reforma pa bo po njihovih besedah začrtala jasno in strogo ločnico med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom ter naslovila spremembo financiranja zdravstvenega sistema in ukinitev koncesij.
Prva koraka do transparentnega in dostopnega zdravstvenega sistema za vse pa sta digitalizacija zdravstva in strukturna reforma Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. »Samo zaporedni koraki in celovite rešitve nas bodo namreč lahko pripeljali do končne rešitve problema in reforme, na katero smo čakali dolgih 30 let,« so zapisali na ministrstvu.
Od vlade pričakujejo tudi, je dodal Jenull, da izenači zakonske obveznosti, dolžnosti in privilegije med zdravniki, ki delajo kot koncesionarji, in zdravniki, ki delajo v javnih zdravstvenih zavodih. Zato ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana poziva, naj zdravnikom v zdravstvenih domovih zagotovi, da bodo popravili trenutno stanje, ki jih »vleče med koncesionarje«.
Napovedal je pripravo predlogov ukrepov, ki jih bodo posredovali državnemu zboru in od poslancev terjali, da se do njih opredelijo.
Na novinarski konferenci je Jenull izpostavil tudi primer zasebne zdravstvene ordinacije s koncesijo Studio R, ki ima ambulante družinske medicine v Horjulu, Komendi in na Vrhniki in je v zadnjih letih povečevala obseg poslovanja in število zdravnikov, tudi iz Zdravstvenega doma Ljubljana. S trenutnim številom opredeljenih pacientov bo družba v letošnjem letu od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po podatkih iniciative prejela skoraj dva milijona evrov.
Ob tem pa je opozoril na povezavo med solastnikom družbe, pravnikom Gorazdom Pereničem in Sindikatom družinskih zdravnikov Praktik.um, ki ga vodi Igor Muževič in je eden glavnih glasov, ki poziva k spremembi, da lahko koncesionarji prejmejo plačilo za vse opravljene storitve, brez omejitev. Perenič, ki je po javno dostopnih podatkih Ajpesa prek svojega podjetja Persvet 20-odstotni lastnik Studia R, je po besedah Jenulla svoje pravne storitve nudil tudi sindikatu.
Obenem naj bi Muževič članom sindikata posredoval oglas za zaposlitev v ordinacijah podjetja Skupinska praksa v Horjulu, Komendi in na Vrhniki, v katerem je specialistom družinskem medicine ponujal plačo v višini 4118 evrov bruto. Studio R je 8-odstotni lastnik podjetja Skupinska praksa, Perenič pa 4-odstotni, kažejo podatki Ajpesa.
Zdravniška zbornica za konkurenčne pogoje dela, zasebni zdravniki pa za kakovostni nadzor
Zdravniške organizacije opozarjajo na pomen zagotavljanja varnih in konkurenčnih pogojev dela za zdravstvene delavce ne glede na organizacijsko obliko delodajalca, so v zdravniški zbornici zapisali v odzivu na kritike civilne iniciative Glas ljudstva. Zasebni zdravniki pa rešitev vidijo v kakovostnem nadzoru nad porabo javnega denarja pri vseh.
Zdravniška zbornica Slovenije je v odzivu kot skrb vzbujajoč podatek navedla, da zaradi pomanjkanja zdravnikov in posledično prekomernih obremenitev o odhodu iz javnega zdravstva po podatkih ankete iz začetka lanskega leta razmišlja polovica zdravnikov, ki si želijo predvsem boljše organizacije dela, omejitve dela na zakonsko določenih 48 ur tedensko ter več spoštovanja in razumevanja nadrejenih.
Rešitev za ohranitev javnega zdravstva vidijo predvsem v zmanjšanju administrativnih obremenitev, informatizaciji, spremembah organiziranosti zdravstvenega sistema in v povečanju števila zdravnikov. Teh v Sloveniji po zadnjih podatkih manjka 1400, da bi dosegli evropsko povprečje. Največji manko ima Slovenija prav na področju družinske medicine.
Največji izziv tako predstavlja ohranitev in povečanje delovnih mest v t. i. težki medicini, kjer je delo bolj zahtevno in je potrebno dodatno izobraževanje. Mlade zdravnike je zato treba motivirati, da se ne bodo odločali za lažja delovna mesta v Sloveniji in tujini, ki so obenem lahko tudi bolje plačana, do česar že prihaja.
V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije pa rešitve ne vidijo v tem, da se delo zdravnikov omejuje in da se jih prisili v določeno obliko zaposlitve, ampak v vzpostavitvi kakovostnega nadzora nad porabo javnega denarja pri vseh, torej ne le pri koncesionarjih, ampak tudi v javnih zavodih.
Še vedno predlagajo sistem, kjer bo lahko bolnik sam izbral zdravnika, pri katerem se želi zdraviti, zdravnik pa mora imeti prosto izbiro oblike, v kateri bo deloval - bodisi kot zasebni zdravnik bodisi kot zaposlen v javnem zavodu. Tako ne bi bilo potrebe po koncesijah in zdravstvenih programih, ampak bi izvajalci konkurirali v okviru javne zdravstvene mreže, menijo.
