»Inštitut ne rešuje problemov, temveč uničuje javno zdravstvo«
Predstavniki petih sindikatov so ministrstvu za zdravje znova očitali, da je ustanovitev inštituta za otroške srčne bolezni nepremišljena poteza, ki vsaj dolgoročno ne rešuje problematike otroške kardiologije.
Odpri galerijo
V sindikatih so prepričani, da je edina prava rešitev ohranitev in ureditev programa otroške srčne kirurgije v okviru kliničnega centra. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Predstavniki petih sindikatov, ki v UKC Ljubljana združujejo več kot 5000 od skupaj 8000 zaposlenih, so na današnji novinarski konferenci ministrstvu za zdravje znova očitali, da je ustanovitev inštituta za otroške srčne bolezni nepremišljena poteza, ki vsaj dolgoročno ne rešuje problematike otroške kardiologije, uničuje pa javno zdravstvo.
Skupina petih sindikatov se strinja, da Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), na katerega stavi ministrstvo, ne bo odpravil več kot desetletje starih težav programa otroške kardiologije, ampak prinaša »začetek konca javnega zdravstva« ter do Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana vzpostavlja »odnos parazita in gostitelja«.
Predsednik Sindikata Kliničnega centra Ljubljana Vladimir Lazić je opozoril, da je ministrstvo z NIOSB ustvarilo »nov javni zavod v javnem zavodu«, ki bo nekaterim zaposlenim zagotovil drage podjemne ali druge pogodbe ter tako zaobšel sistem plač v javnem sektorju, hkrati pa brez ustreznega nadomestila zahteval podporo služb kliničnega centra.
Lazić je za nesmiselno označil razlago ministrstva, da je bila ustanovitev NIOSB nujna zaradi porušenih medosebnih odnosov v kliničnem centru. »Če so odnosi tako načeti, zakaj potem organizirati inštitut znotraj ljubljanskega kliničnega centra z njegovim osebjem in opremo in ne nazadnje tudi na način, kot ga poznamo v kliničnem centru,« je opozoril.
V sindikatih so prepričani, da je edina prava rešitev ohranitev in ureditev programa otroške srčne kirurgije v okviru kliničnega centra. Zgodba z NIOSB po Lazićevih besedah škoduje javnemu zdravstvu in prinaša dražje zdravstvene storitve za državljane, obenem pa ljubljanskemu UKC jemlje vlogo vrhunskega centra za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje.
Sindikalni predstavniki so na novinarski konferenci predstavili tudi pismo medicinskih sester na oddelku za intenzivno terapijo otrok, s katerim so opozorile na nevzdržne delovne razmere. »Smo preobremenjene, kronično utrujene in izgorele,« je razmere opisala Milojka Kurtjak, ki je tudi podpredsednica Sindikata Kliničnega centra Ljubljana.
Kurtjakova je dejala, da so medicinske sestre na ministrstvu za zdravje naletele na gluha ušesa, čeprav je edino, ki lahko uredi zadeve. Vodstvo ministrstva si je po njenih besedah »opralo roke z absurdno razlago«, da vlada opravlja le še tekoče posle, obenem pa je odgovornost prevalilo na vodstvo kliničnega centra.
Kurtjakova je napovedala, da se bodo medicinske sestre zatekle k »bolj radikalnim ukrepom«, če bo ministrstvo njihova opozorila in zahteve še naprej ignoriralo. Lazić je dodal, da so brez odgovorov ostala tudi vprašanja, ki so jih naslovili na vodstvo NIOSB. Pohvalil pa je »zelo korekten« odnos vodstva ljubljanskega kliničnega centra.
Sindikat Kliničnega centra Ljubljana, Sindikat podpore UKC - sindikat zdravstva Slovenije, enota UKC Ljubljana Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Sindikat sevalcev Slovenije pri sindikalni konfederaciji Pergam in Florence - sindikat medicinskih sester pri Pergamu so kritiko na račun ministrstva izrekli že v skupni izjavi, ki so jo poslali 27. julija.
Skupina petih sindikatov se strinja, da Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), na katerega stavi ministrstvo, ne bo odpravil več kot desetletje starih težav programa otroške kardiologije, ampak prinaša »začetek konca javnega zdravstva« ter do Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana vzpostavlja »odnos parazita in gostitelja«.
Predsednik Sindikata Kliničnega centra Ljubljana Vladimir Lazić je opozoril, da je ministrstvo z NIOSB ustvarilo »nov javni zavod v javnem zavodu«, ki bo nekaterim zaposlenim zagotovil drage podjemne ali druge pogodbe ter tako zaobšel sistem plač v javnem sektorju, hkrati pa brez ustreznega nadomestila zahteval podporo služb kliničnega centra.
Lazić je za nesmiselno označil razlago ministrstva, da je bila ustanovitev NIOSB nujna zaradi porušenih medosebnih odnosov v kliničnem centru. »Če so odnosi tako načeti, zakaj potem organizirati inštitut znotraj ljubljanskega kliničnega centra z njegovim osebjem in opremo in ne nazadnje tudi na način, kot ga poznamo v kliničnem centru,« je opozoril.
Ustanovitev inštituta za otroške srčne bolezni je nepremišljena poteza, ki uničuje pa javno zdravstvo, pravijo sindikati. FOTO: Leon Vidic/Delo
V sindikatih so prepričani, da je edina prava rešitev ohranitev in ureditev programa otroške srčne kirurgije v okviru kliničnega centra. Zgodba z NIOSB po Lazićevih besedah škoduje javnemu zdravstvu in prinaša dražje zdravstvene storitve za državljane, obenem pa ljubljanskemu UKC jemlje vlogo vrhunskega centra za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje.
Sindikalni predstavniki so na novinarski konferenci predstavili tudi pismo medicinskih sester na oddelku za intenzivno terapijo otrok, s katerim so opozorile na nevzdržne delovne razmere. »Smo preobremenjene, kronično utrujene in izgorele,« je razmere opisala Milojka Kurtjak, ki je tudi podpredsednica Sindikata Kliničnega centra Ljubljana.
Kurtjakova je dejala, da so medicinske sestre na ministrstvu za zdravje naletele na gluha ušesa, čeprav je edino, ki lahko uredi zadeve. Vodstvo ministrstva si je po njenih besedah »opralo roke z absurdno razlago«, da vlada opravlja le še tekoče posle, obenem pa je odgovornost prevalilo na vodstvo kliničnega centra.
Kurtjakova je napovedala, da se bodo medicinske sestre zatekle k »bolj radikalnim ukrepom«, če bo ministrstvo njihova opozorila in zahteve še naprej ignoriralo. Lazić je dodal, da so brez odgovorov ostala tudi vprašanja, ki so jih naslovili na vodstvo NIOSB. Pohvalil pa je »zelo korekten« odnos vodstva ljubljanskega kliničnega centra.
