Ivan Tolj v imenu hrvaške vlade poskušal pritiskati na POP TV
Prav tako naj bi Hrvaška s prisluškovanjem nadzirala tuje novinarje, navaja portal 24ur.com.
Odpri galerijo
Večer pred objavo imena in fotografije hrvaškega obveščevalca Franića so v uredništvo dobili klic, v katerem so jih prosili in jim predlagali, naj prispevka ne objavijo. FOTO: Leon Vidic
Hrvaška vlada je skušala preko posrednika, 51-letnega Ivana Tolja, predstavnika avstrijske Styrie na Hrvaškem, vplivati na POP TV, da ne bi prišlo do razkritja, kdo naj bi stal za prisluhi v arbitraži med Slovenijo in Hrvaško, poroča portal 24ur.com. Tolj ima glede na posnetke, ki jih je objavil POP TV, tesne povezave tako s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović kot tudi s premierjem Andrejem Plenkovićem. Na enem od posnetkov sedi tudi skupaj z vodjo SOA Danielom Markićem.
Prav tako naj bi Hrvaška s prisluškovanjem nadzirala tuje novinarje, navajajo.
Spletni portal je prejšnji teden objavil, da je za prisluhe slovenski agentki in arbitru odgovorna hrvaška obveščevalna služba SOA, natančneje agent Davor Franić, znan tudi kot Davor mehanik.
O razkritju POP TV smo govorili tudi z nekdanjim direktorjem Sove Andrejem Rupnikom. Ocenjuje, da so v tem trenutku zelo aktivne vse obveščevalne službe na območju nekdanje Jugoslavije. Pa ne zaradi prisluškovanja slovenski strani v arbitražnem postopku, to je stranski produkt dogajanja, pač pa zaradi dogajanja, povezanega z Bosno in Hercegovino. V katero smer
bo država šla in kdo bo imel največ strateško - političnega vpliva nanjo.
Pisali smo že, da so odnosi med Hrvaško in Bosno in Hercegovino na najnižji ravni po koncu balkanske vojne. Spori potekajo na tako rekoč vseh ravneh, od denimo nenapovedanega obiska hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića v Neumu, kjer je potekala razprava o evropskih ustavnih reformah za BiH, do obveščevalne akcije, v kateri je sodeloval tudi Davor Franić oziroma Mehanik Davor, ki je novačil salafiste za tihotapljenje orožja. Ena od teorij, zakaj se je Franićevo ime pojavilo v bosanskih medijih tudi v povezavi s slovensko-hrvaško afero, je tudi, da je to maščevanje za akcijo, s katero so hoteli Hrvati BiH prikazati kot podpornico islamskega ekstremizma.
O domnevnem prisluškovanju novinarjema POP TV , ki sta pred dnevi pripravljala zgodbo o prisluškovanju slovenski strani v arbitražnem postopku, pa Rupnik ocenjuje, da možnost, da sta se ujela v prisluškovalne mreže, seveda obstaja. In to precejšnja. »Če sta novinarja slovenske komercialne televizije klicala svoje vire v BiH, od tam je informacija o tem, da so Hrvatje prisluškovali našemu arbitru in agentki, in ker je ta komunikacija najverjetneje tekla prek hrvaškega ozemlja, so ju hrvaški
obveščevalci prestregli,« razlaga. Za vse hrvaške službe te storitve opravlja posebni tako imenovani tehnični center.
Tudi Slovenska varnostno obveščevalna agencija (Sova) ima možnost mednarodnega prisluškovanja. To pri nas počnejo na temelju odredbe operaterji, pri nas posebnega centra ni. Nedavno smo pisali, da Sova v preteklosti ni mogla prisluškovati uporabnikom storitev operaterja A1, medtem ko s Telekom Slovenija ni imela težav.
Da se možnosti prisluškovanja, tako obveščevalnih služb kot kakšnih drugih interesnih centrov moči številni zavedajo kaže tudi dejstvo, da večina politikov z državnega vrha, gospodarstvenikov, novinarjev, nedavno pa je na to aplikacijo prešel tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan, uporablja Signal. »To je z varnostnega vidika najbolj uporabna aplikacija, saj obveščevalnim službam še ni uspelo razbiti njegove kode, medtem ko jim je na primer za viber to že uspelo,« opozarja nekdanji direktor Sove
Andrej Rupnik. Aplikacija signal namreč našo komunikacijo digitalizira in nato kodira, zato je ni mogoče spremljati.
Kot je na portalu objavil novinar POP TV Jure Tepina, so večer pred objavo imena in fotografije hrvaškega obveščevalca Franića v uredništvo dobili klic, v katerem so jih prosili in jim predlagali, naj prispevka ne objavijo.
»Lobist, ki nas je kontaktiral, se niti ni zavedal razsežnosti, prav tako ni poznal glavnega naročnika poskusa pritiska na slovenski neodvisen medij. Namero, da zgodbo objavimo, je vedel izjemno majhen krog ljudi, zgolj dva novinarja na POP TV, in Hrvaška je to lahko izvedela le s prikritimi obveščevalnimi metodami,« je prepričan Tepina.
Poleg tega je »član uprave ene najpomembnejših hrvaških medijskih hiš in dober prijatelj številnih hrvaških politikov skušal prepričati ali celo podkupiti direktorja tuje multinacionalke, da ta pritisne na POP TV,« je zapisal Tepina. Na portalu so tudi objavili posnetek tega pogovora.
Hrvaška uradno sicer zanika informacije o prisluškovanju in trdi, da je zgodba izmišljena. A postavlja se vprašanje, »zakaj bi se hrvaška stran tako trudila vplivati na tuj medij in preprečiti zgodbo, za katero - brez dokazov - trdijo, da je izmišljena«, še piše novinar POP TV, ki za nocoj napoveduje nadaljnja razkritja nekaterih vpletenih in prisluhe.
Hrvaška zavrača vsakršno odgovornost za prisluhe sicer nedovoljenih pogovorov med slovensko agentko in arbitra med arbitražo leta 2015. Te prisluhe so objavili hrvaški mediji, dolgo pa se je ugibalo, kdo stoji za njimi.
Hrvaška je po razkritju prisluhov sporočila, da odstopa od arbitraže, ker da je ta »nepovratno kompromitirana«. Arbitražno sodišče je kljub temu sprejelo odločitev, da je Slovenija storila prekršek, a ne take narave, da ne bi moglo sprejeti končne odločitve. Hrvaška kljub temu vztraja, da je iz arbitraže izstopila in ne priznava niti končne razsodbe iz leta 2017.
Prav tako naj bi Hrvaška s prisluškovanjem nadzirala tuje novinarje, navajajo.
Spletni portal je prejšnji teden objavil, da je za prisluhe slovenski agentki in arbitru odgovorna hrvaška obveščevalna služba SOA, natančneje agent Davor Franić, znan tudi kot Davor mehanik.
Obveščevalne službe zelo aktivne zaradi dogajanja, povezanega z BiH
O razkritju POP TV smo govorili tudi z nekdanjim direktorjem Sove Andrejem Rupnikom. Ocenjuje, da so v tem trenutku zelo aktivne vse obveščevalne službe na območju nekdanje Jugoslavije. Pa ne zaradi prisluškovanja slovenski strani v arbitražnem postopku, to je stranski produkt dogajanja, pač pa zaradi dogajanja, povezanega z Bosno in Hercegovino. V katero smer
bo država šla in kdo bo imel največ strateško - političnega vpliva nanjo.
Pisali smo že, da so odnosi med Hrvaško in Bosno in Hercegovino na najnižji ravni po koncu balkanske vojne. Spori potekajo na tako rekoč vseh ravneh, od denimo nenapovedanega obiska hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića v Neumu, kjer je potekala razprava o evropskih ustavnih reformah za BiH, do obveščevalne akcije, v kateri je sodeloval tudi Davor Franić oziroma Mehanik Davor, ki je novačil salafiste za tihotapljenje orožja. Ena od teorij, zakaj se je Franićevo ime pojavilo v bosanskih medijih tudi v povezavi s slovensko-hrvaško afero, je tudi, da je to maščevanje za akcijo, s katero so hoteli Hrvati BiH prikazati kot podpornico islamskega ekstremizma.
Nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik. FOTO: Blaž Samec
O domnevnem prisluškovanju novinarjema POP TV , ki sta pred dnevi pripravljala zgodbo o prisluškovanju slovenski strani v arbitražnem postopku, pa Rupnik ocenjuje, da možnost, da sta se ujela v prisluškovalne mreže, seveda obstaja. In to precejšnja. »Če sta novinarja slovenske komercialne televizije klicala svoje vire v BiH, od tam je informacija o tem, da so Hrvatje prisluškovali našemu arbitru in agentki, in ker je ta komunikacija najverjetneje tekla prek hrvaškega ozemlja, so ju hrvaški
obveščevalci prestregli,« razlaga. Za vse hrvaške službe te storitve opravlja posebni tako imenovani tehnični center.
Tudi Slovenska varnostno obveščevalna agencija (Sova) ima možnost mednarodnega prisluškovanja. To pri nas počnejo na temelju odredbe operaterji, pri nas posebnega centra ni. Nedavno smo pisali, da Sova v preteklosti ni mogla prisluškovati uporabnikom storitev operaterja A1, medtem ko s Telekom Slovenija ni imela težav.
Da se možnosti prisluškovanja, tako obveščevalnih služb kot kakšnih drugih interesnih centrov moči številni zavedajo kaže tudi dejstvo, da večina politikov z državnega vrha, gospodarstvenikov, novinarjev, nedavno pa je na to aplikacijo prešel tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan, uporablja Signal. »To je z varnostnega vidika najbolj uporabna aplikacija, saj obveščevalnim službam še ni uspelo razbiti njegove kode, medtem ko jim je na primer za viber to že uspelo,« opozarja nekdanji direktor Sove
Andrej Rupnik. Aplikacija signal namreč našo komunikacijo digitalizira in nato kodira, zato je ni mogoče spremljati.
Hrvaška zanika informacije o prisluškovanju
Kot je na portalu objavil novinar POP TV Jure Tepina, so večer pred objavo imena in fotografije hrvaškega obveščevalca Franića v uredništvo dobili klic, v katerem so jih prosili in jim predlagali, naj prispevka ne objavijo.
»Lobist, ki nas je kontaktiral, se niti ni zavedal razsežnosti, prav tako ni poznal glavnega naročnika poskusa pritiska na slovenski neodvisen medij. Namero, da zgodbo objavimo, je vedel izjemno majhen krog ljudi, zgolj dva novinarja na POP TV, in Hrvaška je to lahko izvedela le s prikritimi obveščevalnimi metodami,« je prepričan Tepina.
Poleg tega je »član uprave ene najpomembnejših hrvaških medijskih hiš in dober prijatelj številnih hrvaških politikov skušal prepričati ali celo podkupiti direktorja tuje multinacionalke, da ta pritisne na POP TV,« je zapisal Tepina. Na portalu so tudi objavili posnetek tega pogovora.
Hrvaška uradno sicer zanika informacije o prisluškovanju in trdi, da je zgodba izmišljena. A postavlja se vprašanje, »zakaj bi se hrvaška stran tako trudila vplivati na tuj medij in preprečiti zgodbo, za katero - brez dokazov - trdijo, da je izmišljena«, še piše novinar POP TV, ki za nocoj napoveduje nadaljnja razkritja nekaterih vpletenih in prisluhe.
Hrvaška zavrača vsakršno odgovornost za prisluhe sicer nedovoljenih pogovorov med slovensko agentko in arbitra med arbitražo leta 2015. Te prisluhe so objavili hrvaški mediji, dolgo pa se je ugibalo, kdo stoji za njimi.
Hrvaška je po razkritju prisluhov sporočila, da odstopa od arbitraže, ker da je ta »nepovratno kompromitirana«. Arbitražno sodišče je kljub temu sprejelo odločitev, da je Slovenija storila prekršek, a ne take narave, da ne bi moglo sprejeti končne odločitve. Hrvaška kljub temu vztraja, da je iz arbitraže izstopila in ne priznava niti končne razsodbe iz leta 2017.
