Iz Evrope pohvala in zaušnica obenem

»Slovenski« direktivi o habitatih kljukica, nov opomin zaradi hrupa.
Fotografija: Naselje in stanovanjski bloki ob ranžirni postaji Polje - Zalog kot primer izpostavljenosti hrupu. Foto Jure Erzen/delo
Odpri galerijo
Naselje in stanovanjski bloki ob ranžirni postaji Polje - Zalog kot primer izpostavljenosti hrupu. Foto Jure Erzen/delo

Ljubljana – Hrup do nadaljnjega ostaja slovenska šibka točka. Evropska komisija, ki je danes kot uspešno »obkljukala« našo kršitev o neizpolnjevanju obveznosti iz direktive o ohranjanju naravnih habitatov in prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, je odprla nov predsodni postopek s področja hrupa. Naša država spet ni v roku, do 31. decembra 2018, prenesla direktive o določitvi skupnih metod ocenjevanja hrupa.

Z okoljskega ministrstva (Mop) sporočajo, da je Slovenija ob vstopu v EU Evropski komisiji (EK) predložila območja Nature 2000 v skladu z direktivo o pticah in tudi predloge za območja po direktivi o habitatih. EK je kasneje ob podpori Evropske agencije za okolje iz Pariza in v sodelovanju z nevladnimi organizacijami ter predstavniki lastnikov preverjala zadostnost predlogov in leta 2012 proti nam sprožila predsodni postopek. Ali drugače: izrekla nam je opomin, ker ugotovljenih pomanjkljivosti nismo pravočasno odpravili. V 2013 in 2016 smo z vladnim predpisom dopolnili tudi predloge omrežja Nature 2000. Postopek je zdaj zaključen, za dokončno zadostnost določitve območij Naturae 2000 za vse vrste in habitatne tipe potrebujemo le še znanstvene rezultate v delu, kjer še obstajajo znanstveni pridržki.

Kljukica za Naturo 2000.  Foto Mark Hamblin 10429
Kljukica za Naturo 2000.  Foto Mark Hamblin 10429

 

Slabše se nam godi na področju hrupa 

Kot smo v Delu že pisali, se je Šarčeva vlada že na svoji prvi dopisni seji sredi septembra z neupoštevanjem predloga ustavnega sodišča, da zadrži izvrševanje sporne uredbe o hrupu, po mnenju ekologov iz zasavskega Eko kroga postavila nad »vrhovnega predstavnika sodne veje oblasti«. Že pred njo se je tudi Cerarjeva vlada s hrupom ukvarjala le na kratko in po tihem, saj je uredbo sprejela po volitvah v državni zbor. Z njo je med drugim omilila dovoljene vrednosti hrupa tako, da je meje med kritičnimi in dovoljenimi vrednostmi izničila: prejšnje kritične oziroma alarmne vrednosti hrupa je prekategorizirala v dovoljene vrednosti. Ceste z manj kot tremi milijoni vozil in železnice z manj kot 30.000 vlaki na leto ter pristanišča pa po uredbi niso več vir onesnaženja. S to potezo si je prislužila ustavno presojo na pobudo Alpe Adria Green.

Hrup na prometnicah ostaja težava. Foto O. B.
Hrup na prometnicah ostaja težava. Foto O. B.


Na Mopu pravijo, da za prenos direktive še pripravljajo spremembe uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Komisija slovenski odgovor v zvezi z nenotifikacijo predpisov sicer zahteva do 30. marca.

Komentarji: