Jabolk dovolj kljub izvozu, jagodičja bi pojedli več

Trgovci si želijo slovensko sadje in so zanj pripravljeni plačati več, a ne ravno dvakrat več.
Fotografija: Kralj sadja je pri nas še vedno jabolko, čeprav njegova potrošnja pada, ugotavljajo v sekciji za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Kralj sadja je pri nas še vedno jabolko, čeprav njegova potrošnja pada, ugotavljajo v sekciji za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. FOTO: Leon Vidic

Prebivalec Slovenije na leto povprečno poje 75,6 kilograma svežega sadja. Vprašanje je, koliko od tega je slovenskega, saj doma pridelamo le 47 odstotkov vseh potreb. Sadjarji upajo, da se bo z nacionalno kampanjo za promocijo slovenskega sadja s sloganom Najboljše imamo doma potrošnja v Sloveniji pridelanega sadja nekoliko povečala in da bodo zanj dobili nekaj ­centov več.

Promocijska kampanja sadja z oznako Izbrana kakovost Slovenija bo stala skoraj 900.000 evrov; slabo tretjino bodo prispevali pridelovalci in predelovalci, dve tretjini država. Sadjarji so denar za promocijo začeli zbirati že leta 2018. V shemo Izbrana kakovost Slovenija je vključenih nekaj manj kot 45 odstotkov površin intenzivnih sadovnjakov in 239 ali 6,6 odstotka sadjarjev.

Letni pridelek sadja je močno odvisen od vremenskih razmer. Lanska letina je bila zaradi nenaklonjenega vremena že tretjič v zadnjih štirih letih zelo slaba in podpovprečna, ocenjujejo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. V intenzivnih in ekstenzivnih nasadih je bilo pridelanih 89.000 ton sadja (od tega 64.232 ton jabolk), kar je 54 odstotkov manj od rekordne pridelave leta 2018 in skoraj tretjino manj od povprečja v obdobju 2014–2018. Uvozili smo kar 228.700 ton sadja, od tega 27.936 ton jabolk.

Letošnja letina sadja, predvsem jabolk in hrušk, bo po napovedih statističnega urada spet obilnejša. V intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakih naj bi nabrali 111.740 ton jabolk in okoli 14.000 ton ­hrušk. Pri ameriških borovnicah pričakujejo povprečni pridelek, na 63 hektarjih naj bi jih pridelali skoraj 390 ton. Pri malinah 18 odstotkov manj pridelka, predvidoma 187 ton. Sliv in češpelj v ekstenzivnih nasadih bo slabih 7000 ton, kar je trikrat več kot lani, grozdja približno 106.000 ton, kar je malenkost več kot lani, pri čemer je treba vedeti, da gre večina grozdja v predelavo za vino, le manjši delež je namiznega.

FOTO: Matej Družnik
FOTO: Matej Družnik

 

Slovenec poje 15 kilogramov jabolk na leto


Boštjan Kozole, predsednik sekcije za sadjarstvo in skupine Evrosad, največjega pridelovalca sadja pri nas, ­pravi, da bo letošnja letina jabolk približno tretjino nižja od »optimalne«, vendar to še vedno omogoča ­zadostno količino za domači trg, saj polovico pridelka izvozimo. FOTO: Blaž Samec
Boštjan Kozole, predsednik sekcije za sadjarstvo in skupine Evrosad, največjega pridelovalca sadja pri nas, ­pravi, da bo letošnja letina jabolk približno tretjino nižja od »optimalne«, vendar to še vedno omogoča ­zadostno količino za domači trg, saj polovico pridelka izvozimo. FOTO: Blaž Samec
Kralj sadja pri nas je še vedno jabolko, čeprav njegova potrošnja pada, ugotavljajo v sekciji za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Boštjan Kozole, predsednik te sekcije in skupine Evrosad, največjega pridelovalca sadja pri nas, je potrdil napoved kmetijskega inštituta, da bo letošnja letina jabolk približno tretjino nižja od »optimalne«, a to še ved­no omogoča zadostno količino za domači trg, saj polovico pridelka izvozimo. Evrosad izvaža jabolka v države Afrike, Rusijo, Dubaj, Savdsko Arabijo, Veliko Britanijo …, prejšnji teden so en ladijski kontejner jabolk izvozili celo na Barbados. »Iščemo trge brez lastne proizvodnje,« je izvozno prodajno strategijo pojasnil Kozole.

A njegove skrbi in prizadevanja v vlogi predsednika sadjarske sekcije so usmerjeni v domači trg. Potrošnja sadja se niža, lani smo zaužili 128,9 kilograma vsakršnega sadja (sem je vključeno tudi sveže), kar je približno četrtino manj kot leto prej. Vendar Kozole opaža, da se trend letos obrača. Po eni strani je k temu prispeval novi koronavirus, v boju proti kateremu se poudarja dviganje odpornosti z večjim uživanjem vitaminov. Po drugi strani se veča ozaveščenost ljudi o prednostih domačega sadja.

»Računamo, da se bo s kampanjo promocije sadja iz sheme Izbrana kakovost potrošnja sadja povečala. Pri jabolkih, ki jih pojemo približno 15 kilogramov na prebivalca, imamo najmanj 10 odstotkov rezerve.« S povečanjem povpraševanja pridelovalci pričakujejo, da bodo za kilogram jabolk dobili kakšnih deset centov več. Kilogram jabolk na trgovskih policah stane okoli 1,5 evra, kar je malenkost več kot kava, je na nizko ceno zdravja opozoril Kozole.
 

Za sadjarstvo vsako leto težje


Na vprašanje, kakšna je razlika med slovenskim sadjem z znakom Izbrana kakovost Slovenija ter slovenskim sadjem brez tega znaka, je Kozole pojasnil, da je Izbrana kakovost le eden od številnih standardov. V Evrosadu ga, denimo, kombinirajo z drugimi standardi in standardi, ki jih zahtevajo posamezne trgovske verige. Pa vendarle, Izbrana kakovost zahteva od pridelovalcev, da upoštevajo ustrezen medvrstni herbicidni pas, optimalno zrelost sadja (o tem govori stopnja suhe snovi oziroma sladkorja), omejeno gnojenje z dušikom in optimalno obiralno okno. Ti ukrepi zagotavljajo, da sadje pride do potrošnika sveže, nadzor nad izvajanjem ukrepov opravlja zunanja kontrolna organizacija.

Shema Izbrana kakovost ne izpostavlja prednosti ekološko pridelanega sadja, kar je škoda. Pri jabolkih je delež ekološko pridelanih okoli petodstotni, je ocenil Kozole. Evrosad je letos nasade jabolk v Ormožu dokončno preusmeril iz konvencionalne v ekološko pridelavo. Z različnimi sortami bodo zagotovili ponudbo slovenskih ekoloških jabolk skozi vse leto, presežek bo odkupilo partnersko podjetje Mirovita za proizvodnjo sušenih jabolk.

Oroševalni sistemi so najučinkovitejša zaščita pred pozebo, a je njihov delež v slovenskem sadjarstvu še premajhen. FOTO: Fotodokumentacija Dela
Oroševalni sistemi so najučinkovitejša zaščita pred pozebo, a je njihov delež v slovenskem sadjarstvu še premajhen. FOTO: Fotodokumentacija Dela


Sadjarstvo je v zadnjih štirih letih dvakrat močno prizadela spomladanska pozeba, letnik 2018 pa je bil preobilen. Vsako leto je težje, je priznal tudi Kozole. »Vlaganja so velika, a nas ves čas prehitevajo nevšečnosti.« V Evrosadu so se jim postavili nasproti z diverzifikacijo pridelave – preusmeritvijo dela proizvodnje v ekološko, povečanjem deleža nasadov hrušk in breskev ter novimi nasadi sliv in češenj – ter z veliko investicijo v namakalne in oroševalne sisteme. Zaključili so jo v začetku leta, zdaj imajo skoraj 100 hektarjev namakalnih in 50 hektarjev oroševalnih sistemov. Te so spomladi uporabili kar osemkrat in uspešno zaščitili pridelek. Oroševalni sistemi so najučinkovitejša zaščita pred pozebo, je poudaril Kozole, a je njihov delež in delež namakalnih sistemov v slovenskem sadjarstvu še premajhen. Po drugi strani je s protitočnimi mrežami pokrit večji del sadovnjakov.

Slovenski trgovci si po ­Kozoletovih besedah nesporno želijo slovensko sadje in so zanj pripravljeni plačati več, a ne ravno dvakrat več. Če sadja zmanjka, ga morajo vzeti od koga drugega. Težava slovenskih pridelovalcev pa je neorganiziranost, je poudaril sogovornik, a dodal, da imajo vse strani še prostor za izboljšave.
 

Pridelek jagodičja visok, kakovost slaba


Poleg zimzelenih jabolk Slovenke in Slovenci vse raje posegamo po jagodičju. Letos raste na okoli 470 hektarjih. Eden od največjih pridelovalcev je Darsad, kjer imajo jagode na desetih, maline pa na treh hektarjih površin. Celoten pridelek – tudi zaradi hitre pokvarljivosti – prodajo doma. »Slovenskega jagodičja je premalo, saj povpraševanje skokovito narašča,« je povedala Darinka Koron iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Razlogi so večja ozaveščenost ljudi o zdrav­stvenih koristih jagodičja, da je to dobro, in trend uživanja sadja po koščkih.

Glavne sorte jagodičja pri nas so jagode, ameriške borovnice in maline. Prve pridelujejo na 124 hektarjih, druge na okoli 61, tretje na okoli 36. Drugi dve sadni vrsti, ki so jih na velikih površinah zasadili v zadnjih petih do desetih letih, a še ni velikega pridelka, sta aronija (160 hektarjev) in jagoda haskap (50 hektarjev), kar je novo ime za sibirsko borovnico. Nekoliko v porastu sta še rdeči ribez in robida, a jih pridelujejo na zelo majhnih površinah, na treh oziroma štirih hektarjih.

Slovenski pridelovalci jagodičja imajo zagotovljen prostor na ­trgovinskih policah. FOTO: Leon Vidic
Slovenski pridelovalci jagodičja imajo zagotovljen prostor na ­trgovinskih policah. FOTO: Leon Vidic


Delež ekološke pridelave pri jagodičju ni visok, pri jagodah je okoli 10-odstotni. Pridelovalci se zanj ne odločajo množičneje, ker jagodičje običajno manj tretirajo s sredstvi proti boleznim in škodljivcem, ker so sredstva draga in obdobje škropljenja kratko. »Pridelovalci so glede škropljenja ozaveščeni in imajo zelo zmerno škropljeno jagodo. Je pa nekaj pravih packonov,« je zaupala Darinka Koron​.

Letošnji pridelki jagodičja so dokaj visoki, saj so bile vremenske razmere v primerjavi s prejšnjimi sezonami idealne. »Ni bilo pozeb, rast pridelka je bila čudovita, manj je bilo bolezni,« zato se strokovnjaki sprašujejo, zakaj je bila kakovost pridelka razmeroma slaba. Po mnenju Darinke Koron je razlog prehitro obiranje. »Pri jagodičju je pomembno, da do konca dozori. Ker je bilo povpraševanje ogromno, so pridelovalci predčasno obirali, zato smo jedli nedozorele plodove.« Drug razlog je, da trgovske verige želijo manj dozorelo sadje, da je bolj obstojno na policah.

So pa med trgovskimi verigami ogromne razlike, je poudarila. »Nekatere imajo čudovito sadje. Ponudbo vzdržujejo tako, da jo zjutraj dajo na police, in kar zvečer ostane, vzamejo iz prometa in znižajo ceno. Druge pustijo, da sadje na policah zgnije.«
Slovenski pridelovalci jagodič­ja imajo zagotovljeno mesto na trgovinskih policah, je povedala Darinka Koron, saj obiralno okno našega jagodičja ne sovpada z italijanskim in španskim, ki je zgod­nejše. Konkurenca iz Hrvaške in Srbije je usmerjena na zahodnoevropski trg, pridelovalci v severni Italiji in Avstriji pa imajo tako velik domači trg za pozno jagodo, da k nam ne izvažajo.

Preberite še:

Komentarji: