Janez Poklukar: Na vrh brez botrov, a s soglasjem žene
Nov prvi mož kliničnega centra: petnajsti vodilni po vrsti. Končal sanacijo jeseniške bolnice, zdaj ga čaka zahtevnejša v Ljubljani.
Odpri galerijo
Janez Poklukar FOTO: Jože Suhadolnik
Ravno na dan, ko je vlada sprejela sklep o zaključku sanacije Splošne bolnišnice Jesenice so v ljubljanskem kliničnem centru za generalnega direktorja imenovali Janeza Poklukarja, ki jeseniško bolnišnico uspešno vodi od leta 2014.
Kar se strokovnosti tiče ni bilo njegovo imenovanje nikakršno presenečenje. Se je pa do zadnjega ugibalo, ali ga bo svet zavoda zares potrdil. Pri izbiranju vodilnega v naši največji zdravstveni ustanovi namreč velja nenapisano pravilo, da mora ta biti k imenovanju povabljen oziroma mora imeti zadostno politično podporo.
Sedanjega vršilca dolžnosti Teodorja Žepiča ni nihče klical, kar naj bi bil tudi vzrok, da se ni prijavil. So pa v zvezi s prijavo kontaktirali Rudija Dolšaka, direktorja ZD Ljubljana, ki pa jih je zavrnil. Poklukar je dejal, da ga nihče ni klical in prav zato se je do zadnjega dopuščala tudi možnost, da bo izbran kdo drug.
Ampak uspešna sanacija jeseniške bolnice, ki je bila vodena pod njegovo taktirko je očitno naredila svoje. Zdaj bo moral Poklukar, zdravnik internist po izobrazbi narediti red še v bilanci največje slovenske bolnišnice. Tam vidi največji izziv v ljudeh, ki so po njegovem mnenju ključni za zgodbo o uspehu. S politiko se kot pravi, ne ukvarja.
Na razpis za vodenje največje slovenske bolnišnice se je prijavil sam, nihče od političnih akterjev ga ni vabil, je zatrdil za Delo. Dodal je, da je pred tem pridobil soglasje žene, diplomirane medicinske sestre, zaposlene v Splošni bolnišnici (SB) Jesenice, s katero ima pet otrok. Zaveda se, da bo družinsko življenje predvsem v prvih mesecih prevzema položaja trpelo. Spominja se, da je na začetku vodenja jeseniške bolnišnice spal od štiri do šest ur, zdaj pa pričakuje podobno dinamiko. Na vodilni položaj v tamkajšnji bolnišnici se je – najprej kot vršilec dolžnosti – zavihtel na pobudo Dušana Krajnika, predsednika sveta zavoda.
Takrat razrešeni Poklukarjev predhodnik Igor Horvat je januarja letos dobil sodno bitko na delovnem in socialnem sodišču, kazenski postopek pa še ni končan. Očitali so mu domnevno oškodovanje bolnišnice pri poslovanju z družbo ISS, on pa je vztrajal, da so »zadevo zrežirali nekateri posamezniki v SBJ, ki, čeprav v zgodbi ni niti trohice resnice, še naprej ostajajo na položajih v bolnišnici«.
Po naravi je Poklukar ambiciozen. To, pravijo poznavalci, kaže že njegov slog oblačenja: vedno je brezhibno urejen, kravata pa vsakič zavezana na drugačen način. V pogovoru za Delo je poudaril, da se je uštel, ko je mislil, da bo informacija, da je med kandidati za direktorja, ostala skrita in se v primeru neizbire sploh ne bi razvedela. Ko se je glas o njegovi kandidaturi razširil po Gorenjskem, je dobil očitke v smislu, »kdo bo skrbel za gorenjsko bolnišnico in projekt postavitve regijske«. Prepričan je, da bodo tam zmogli nadaljevati uspešno zgodbo.
V Ljubljani bo odgovoren za več kot osem tisoč zaposlenih, kar je skoraj trikrat več ljudi, kot jih šteje njegova domača občina Gorje. Čeprav tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar prihaja s tistih koncev, nista v sorodu: »V Gorjah naj bi bile tri veje Poklukarjev, ki med seboj niso v sorodu.«
Sogovornik poudarja, da ima rad zdravniški poklic, zato bo licenco zdravnika internista ohranjal – do zdaj je enkrat na teden delal v kardiološki ambulanti in dvakrat na mesec dežural. V prostem času, pravi, je vključen v aktivnosti otrok.
Na razpis za generalnega direktorja se je odzvalo sedem kandidatov. Janez Pavlin, nekdanji župan Dobrepolja, je od kandidature odstopil, zato je svet zavoda UKC razgovore včeraj opravil s preostalimi štirimi kandidati, ki so izpolnjevali razpisne pogoje: nekdanjo predsednico zdravniške zbornice Gordano Kalan Živčec, sekretarjem na generalnem sekretariatu vlade Mihaelom Babičem, doktorjem znanosti Matjažem Bevkom in omenjenim direktorjem jeseniške bolnišnice. Ta jih je prepričal z obvladovanjem situacije po januarskem požaru in uspešnim poslovanjem gorenjske bolnišnice.
Prav včeraj je vlada sprejela sklep o zaključku tamkajšnje sanacije: bolnišnica je lani poslovala s tekočim presežkom prihodkov nad odhodki v višini 183.089,72 evra. Izkazani presežek je presegel vrednosti načrtovanega presežka za leto 2018.
»Zagotovo je ključno to, da sem sam zdravstveni delavec, da že pet let vodim bolnišnico, ki je bila v sanaciji. Ravno z današnji dnem jeseniška bolnišnica izstopa iz finančne sanacije, menim, da je ukrepe, ki smo jih izvedli na Jesenicah, možno implementirati oziroma prenesti v klinični center in tako kliničnemu centru, predvsem pa zaposlenim in pa pacientom omogočiti obravnavo na najvišjem nivoju,« je poudaril Poklukar.
Dodal je, da je glavni potencial UKC visoko usposobljeni kader, a je treba najti ustrezne rešitve na nivoju procesov v enotah in ob tem tudi v procesih med posameznimi enotami. »V nadaljevanju je glaven tudi dialog z ZZZS-jem kot glavnim kupcem naših storitev in pa ministrstvom za zdravje kot ustanoviteljem, ki bdi nad samim poslovanjem zavoda, nad investicijami in pa seveda nad zakonodajo, ki jo sprejema, kajti vsak dogovor med vlado in pa sindikati za sabo potegne tudi neke finančne učinke.«
Zdaj je Poklukar postavljen pred izziv, da iz rdečih številk potegne še ljubljanski klinični center. Meni, da je ukrepe, ki so jih izvedli na Jesenicah, mogoče implementirati oziroma prenesti v klinični center ter tako kliničnemu centru, predvsem pa zaposlenim in pacientom omogočiti obravnavo na najvišji ravni.
Kar se strokovnosti tiče ni bilo njegovo imenovanje nikakršno presenečenje. Se je pa do zadnjega ugibalo, ali ga bo svet zavoda zares potrdil. Pri izbiranju vodilnega v naši največji zdravstveni ustanovi namreč velja nenapisano pravilo, da mora ta biti k imenovanju povabljen oziroma mora imeti zadostno politično podporo.
Sedanjega vršilca dolžnosti Teodorja Žepiča ni nihče klical, kar naj bi bil tudi vzrok, da se ni prijavil. So pa v zvezi s prijavo kontaktirali Rudija Dolšaka, direktorja ZD Ljubljana, ki pa jih je zavrnil. Poklukar je dejal, da ga nihče ni klical in prav zato se je do zadnjega dopuščala tudi možnost, da bo izbran kdo drug.
Ampak uspešna sanacija jeseniške bolnice, ki je bila vodena pod njegovo taktirko je očitno naredila svoje. Zdaj bo moral Poklukar, zdravnik internist po izobrazbi narediti red še v bilanci največje slovenske bolnišnice. Tam vidi največji izziv v ljudeh, ki so po njegovem mnenju ključni za zgodbo o uspehu. S politiko se kot pravi, ne ukvarja.
Ambiciozen oče petih otrok
Na razpis za vodenje največje slovenske bolnišnice se je prijavil sam, nihče od političnih akterjev ga ni vabil, je zatrdil za Delo. Dodal je, da je pred tem pridobil soglasje žene, diplomirane medicinske sestre, zaposlene v Splošni bolnišnici (SB) Jesenice, s katero ima pet otrok. Zaveda se, da bo družinsko življenje predvsem v prvih mesecih prevzema položaja trpelo. Spominja se, da je na začetku vodenja jeseniške bolnišnice spal od štiri do šest ur, zdaj pa pričakuje podobno dinamiko. Na vodilni položaj v tamkajšnji bolnišnici se je – najprej kot vršilec dolžnosti – zavihtel na pobudo Dušana Krajnika, predsednika sveta zavoda.
Takrat razrešeni Poklukarjev predhodnik Igor Horvat je januarja letos dobil sodno bitko na delovnem in socialnem sodišču, kazenski postopek pa še ni končan. Očitali so mu domnevno oškodovanje bolnišnice pri poslovanju z družbo ISS, on pa je vztrajal, da so »zadevo zrežirali nekateri posamezniki v SBJ, ki, čeprav v zgodbi ni niti trohice resnice, še naprej ostajajo na položajih v bolnišnici«.
Ohranjanje licence
Po naravi je Poklukar ambiciozen. To, pravijo poznavalci, kaže že njegov slog oblačenja: vedno je brezhibno urejen, kravata pa vsakič zavezana na drugačen način. V pogovoru za Delo je poudaril, da se je uštel, ko je mislil, da bo informacija, da je med kandidati za direktorja, ostala skrita in se v primeru neizbire sploh ne bi razvedela. Ko se je glas o njegovi kandidaturi razširil po Gorenjskem, je dobil očitke v smislu, »kdo bo skrbel za gorenjsko bolnišnico in projekt postavitve regijske«. Prepričan je, da bodo tam zmogli nadaljevati uspešno zgodbo.
V Ljubljani bo odgovoren za več kot osem tisoč zaposlenih, kar je skoraj trikrat več ljudi, kot jih šteje njegova domača občina Gorje. Čeprav tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar prihaja s tistih koncev, nista v sorodu: »V Gorjah naj bi bile tri veje Poklukarjev, ki med seboj niso v sorodu.«
Sogovornik poudarja, da ima rad zdravniški poklic, zato bo licenco zdravnika internista ohranjal – do zdaj je enkrat na teden delal v kardiološki ambulanti in dvakrat na mesec dežural. V prostem času, pravi, je vključen v aktivnosti otrok.
Ljudje kot največji potencial
Na razpis za generalnega direktorja se je odzvalo sedem kandidatov. Janez Pavlin, nekdanji župan Dobrepolja, je od kandidature odstopil, zato je svet zavoda UKC razgovore včeraj opravil s preostalimi štirimi kandidati, ki so izpolnjevali razpisne pogoje: nekdanjo predsednico zdravniške zbornice Gordano Kalan Živčec, sekretarjem na generalnem sekretariatu vlade Mihaelom Babičem, doktorjem znanosti Matjažem Bevkom in omenjenim direktorjem jeseniške bolnišnice. Ta jih je prepričal z obvladovanjem situacije po januarskem požaru in uspešnim poslovanjem gorenjske bolnišnice.
Prav včeraj je vlada sprejela sklep o zaključku tamkajšnje sanacije: bolnišnica je lani poslovala s tekočim presežkom prihodkov nad odhodki v višini 183.089,72 evra. Izkazani presežek je presegel vrednosti načrtovanega presežka za leto 2018.
»Zagotovo je ključno to, da sem sam zdravstveni delavec, da že pet let vodim bolnišnico, ki je bila v sanaciji. Ravno z današnji dnem jeseniška bolnišnica izstopa iz finančne sanacije, menim, da je ukrepe, ki smo jih izvedli na Jesenicah, možno implementirati oziroma prenesti v klinični center in tako kliničnemu centru, predvsem pa zaposlenim in pa pacientom omogočiti obravnavo na najvišjem nivoju,« je poudaril Poklukar.
Dodal je, da je glavni potencial UKC visoko usposobljeni kader, a je treba najti ustrezne rešitve na nivoju procesov v enotah in ob tem tudi v procesih med posameznimi enotami. »V nadaljevanju je glaven tudi dialog z ZZZS-jem kot glavnim kupcem naših storitev in pa ministrstvom za zdravje kot ustanoviteljem, ki bdi nad samim poslovanjem zavoda, nad investicijami in pa seveda nad zakonodajo, ki jo sprejema, kajti vsak dogovor med vlado in pa sindikati za sabo potegne tudi neke finančne učinke.«
Zdaj je Poklukar postavljen pred izziv, da iz rdečih številk potegne še ljubljanski klinični center. Meni, da je ukrepe, ki so jih izvedli na Jesenicah, mogoče implementirati oziroma prenesti v klinični center ter tako kliničnemu centru, predvsem pa zaposlenim in pacientom omogočiti obravnavo na najvišji ravni.
