»On destabilizira. Če mu uspe, toliko bolje. Tako nekako verjetno razmišlja,« komentira predsednik vlade
Marjan Šarec televizijski nastop prvaka SDS v oddaji
Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija. Vodja največje opozicijske stranke
Janez Janša je namreč na nacionalni televiziji ocenil, da se bo v nekaj tednih pokazalo, ali je kdo dovolj ambiciozen, da sestavi novo vlado. Janša ocenjuje, da je vladna koalicija klinično mrtva.
Prvak SDS velja za stratega in vsekakor ni politik, ki bi govoril v prazno. To potrjuje tudi včerajšnja izjava prvaka NSi
Mateja Tonina, ki je povedal, da pogovori z opozicijo in nezadovoljnimi strankami koalicije potekajo. Na naše vprašanje, kdo bi lahko vodil morebitno novo vlado, on sam, prvak SMC
Zdravko Počivalšek – ta nam je včeraj dejal, da se sicer trudi za več sodelovanja v okviru obstoječe ekipe, da pa so pri tem prizadevanju vse bolj osamljeni – ali kdo tretji, pa Tonin ni odgovoril.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Anže Burger,
ekonomist
Slovenija nujno potrebuje strukturne reforme na vrsto področjih in škoda bi bilo, da ne bi izkoristili ugodnih gospodarskih pogojev, ko so prilagoditveni stroški manj boleči. Glede na to, da bomo te reforme izvajali tudi za prihodnje generacije, bi bilo smiselno, da si jih "lastita" oba politična pola. S tega vidika bi bila razvojna koalicija leve in desne sredine smiselna. Velika ovira za stabilnost takšnega zavezništva so seveda razdrobljeni glasovi v državnem zboru in relativna večina stranke SDS v večini realističnih konstelacij, kar ne bi ugajalo levemu bloku zavezništva. Ta gordijski vozel v skrajnem primeru lahko presekamo s predčasnimi volitvami.
Sogovorniki se tudi strinjajo, da bo
Karl Erjavec, če se bo v soboto obdržal na mestu predsednika Desusa, Marjanu Šarcu zagotovo izstavil račun za tiho podporo, ki jo je v minulih tednih dal Erjavčevi protikandidatki
Aleksandri Pivec. Ta račun bi lahko bila morda tudi podpora morebitni desnosredinski koaliciji.
Zakaj bi sestavljali novo ekipo
Mogoče je sestaviti nekaj boljšega, je na nacionalni televiziji še dejal Janša, predvsem zato, da se prepreči škoda in morda ne zapravi vseh priložnosti, ki jih Slovenija še vedno ima. Če je kdo dovolj ambiciozen in bo poskusil sestaviti vlado, ki običajno v Sloveniji – taka poskusa smo že imeli dva –, traja kakšno leto, pa se bo pokazalo v prihodnjih tednih. V SDS dodatnih pojasnil Janševih napovedi nismo dobili. Eden od sogovornikov z vrha kolicijskih strank je komentiral, da prvak SDS verjetno res sestavlja alternativo in da bo ponudil tudi mandatarja, a da jim njegovega imena ni uspelo izvedeti.
FOTO: arhiv Dela
Matej Makarovič,
sociolog
težko rečem, kaj bi bila v tem trenutku ustrezna rešitev. Razen dogovora med Šarcem in Janšo, ki je zaradi ideoloških in osebnih razlogov verjetno nerealen, bodo vse ostalo samo improvizacije. Morda nadaljevanje ad hoc kupčij med manjšinsko koalicijo in posameznimi strankami iz opozicije, morda formalna vključitev koga v v vlado, mogoče Jelinčičeve SNS, manj verjetno Nove Slovenije. Celo nove volitve verjetno pri dosedanji drži ključnih akterjev ne bi veliko spremenile. SDS kljub morebitni relativni zmagi ne bi dobila dovolj partnerjev za večino, ker jo levo-sredinske in leve stranke zavračajo, te pa najbrž tudi ne bi zbrale prepričljive večine. Zato bi imeli zelo verjetno tudi v primeru skorajšnjih predčasnih volitev reprizo že videnega. Konkretno Janševo izjavo pa razumem predvsem kot njegovo oceno ali celo seznanjenost z dejstvom, da v ozadju res potekajo neki pogovori o preoblikovanju koalicije, vendar ti pogovori ne vključujejo SDS.
Aktualna koalicija očitno ne bo zmogla nobene pomembnejše reformne odločitve, mrtvi tek pa državi na dolgi rok nedvomno škodi. »Po novem ima SDS 26 poslancev, skupaj z NSi 33 in če k temu prištejemo še deset poslancev SMC, je to že 43 poslancev oziroma eden več, kot jih ima trenutna vladna koalicija. Za uspeh konstruktivne nezaupnice jim zadostuje bodisi podpora Desusa, eden od njihovih poslancev
Robert Polnar je z opozicijo že glasoval, bodisi podpora SAB. Možnosti je torej kar nekaj in umirjeni nastop Janeza Janše na televiziji, za katero ne plačuje prispevka in tudi sicer o njej rad pove veliko slabega, je marsikdo razumel kot najavo morebitnih prihajajočih predčasnih volitev. A če bi bile volitve danes, se razmerje sil ne bi bistveno spremenilo in mrtvi tek bi se nadaljeval. Edina realna možnost zamenjave vlade se torej tudi v tem kontekstu zdi konstruktivna nezaupnica,« ocenjuje politični analitik
Andraž Zorko. Če je imela Šarčeva koalicija 43 glasov in podporo Levice, so zdaj razmere drugačne. Dejansko razmerje med vladno koalicijo in opozicijo je 42 proti 43 v korist opozicije, še opozarja Zorko, saj preostalih treh poslancev SNS ni mogoče šteti ne v eno in ne v drugo skupino.
Prvak LMŠ
Marjan Šarec je včeraj prilil nekaj dodatnega olja na ogenj nezadovoljstva svojih koalicijskih partnerjev. Karlu Erjavcu je namreč prek STA napovedal temeljit pogovor »o stanju in razmerah na ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski«. SD pa je sporočil, da bi sam v svojih vrstah nemudoma razrešil državnega uslužbenca, ki bi si privoščil takšne neprimerne izjave, kot je bil božični čivk državnega sekretarja na šolskem ministrstvu
Jerneja Štromajerja.
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Andraž Zorko,
politični analitik
Edina realna možnost zamenjave vlade se zdi konstruktivna nezaupnica, a tudi to je precej bolj zapleteno, kot se morda sliši, začenši z vprašanjem, kdo bi bil pravi kandidat za predsednika morebitne nove vlade. Ker Janša to seveda ni. V trenutnem razmerju sil je v parlamentu mogoče sestaviti tudi kakšno drugačno koalicijo z absolutno večino, in kot mi je znano, takšni pogovori že potekajo.
Po novem ima SDS 26 poslancev, skupaj z NSi 33, in če k temu prištejemo še na primer 10 poslancev SMC - njen novi predsednik je pred časom izjavil, da oni sicer ne bodo rušili vlade, a če bi prišlo do tega, da bi se pogovarjali z vsemi - je to že 43 poslancev oziroma en več, kot jih ima trenutna vladna koalicija. Za uspeh konstruktivne nezaupnice jim zadostuje bodisi podpora Desus, eden od njihovih poslancev je z opozicijo že glasoval, bodisi SAB. Desus je v preteklosti že sodeloval v vladi s strankami današnje opozicije, SAB bo morda do tega bolj zadržan, a ne nujno brezpogojno odklonilen.
S slovensko politiko so očitno nezadovoljni tudi volivci.
Kot smo pisali, jih kar 35 odstotkov, če bi bile volitve jutri, ne bi volilo oziroma ne vedo koga bi sploh obkrožili na volilnem lističu. V zadnjem mesecu se je delež neopredeljenih volivcev pomembno povečal. Podrobnejša analiza Mediane kaže, da so s politiko najbolj nezadovoljni tisti z osnovnošolsko in srednjo izobrazbo, glede na regionalno pripadnost po nezadovoljstvu močno izstopajo v Pomurju in na Koroškem. Za politike pa je izgubljen predvsem aktivni del populacije, saj je med neopredeljenimi največ tistih, ki so stari od 35 do 54 let.
