Ljubljana – Tudi v državnem zboru se danes niso izognili zlorabi bolezni covid-19 za politični obračun. Eno od treh poslanskih vprašanj opozicije ob začetku tokratnega zasedanja, zastavil ga je poslanec LMŠ, je bilo namreč namenjeno kritiziranju vlade, ki da države ni ustrezno pripravila na drugi val epidemije. »Ne odgovorite v stilu twitterja, pač pa v stilu predsednika vlade,« je pozval premiera poslanec
Jani Möderndorfer.
Predsednik vlade
Janez Janša se je v odgovoru na poslansko vprašanje najprej zahvalil Möderndorferju, da je le začel nositi zaščitno masko in se zavedati tega, kakšen zgled dajejo državljanom politiki.
»Vsi načrti o drugem valu so pripravljeni in so bili objavljeni, to je politični diskurz, ki nima zveze z realnostjo, vsi odgovori na vaša vprašanja so zapisani v njih,« je odgovoril poslancu. In še, da je bilo v Sloveniji ob padcu Šarčeve vlade in nastopu aktualne marca na voljo le 120 postelj za bolnike s covidom-19, zdaj pa da je teh kapacitet bistveno več, najmanj 400, ob hkratnem manjšem zaustavljanju drugih dejavnosti v zdravstvu, kot je bilo nujno zaradi nepripravljenosti države spomladi. »Ne zmanjkuje ne postelj za bolnike s covidom-19 ne urgentnih postelj,« je poudaril Janša.
Andrej Drapal, komunikator FOTO: Igor Zaplatil
Andrej Drapal,
poslovni svetovalec in komunikator
Na žalost nobenih premierovih besed ni mogoče razumeti zunaj konteksta radikalnega političnega zavračanja vsega, kar pride izpod rok in iz ust predstavnikov te vlade. »Princ teme« a priori ne more povedati nič sprejemljivega, kaj šele pozitivnega. Tak izključujoč odnos večine intelektualne scene je pri Janši vedno povzročil militanten odziv, ki je človeško razumljiv, politično pa tvegan.
Dva nagovora, a različna retorika
Janez Janša je ob razglasitvi epidemije prvič nagovoril državljane 19. marca, ob njenem drugem valu znova včeraj zvečer. V nagovoru državljanom tokrat ni obračunaval z nikomer, niti s predhodnikom, ni uporabljal vojaške terminologije ali se spominjal osamosvojitve, kar je storil ob epidemiji spomladi.
»Pred nami ni prepad, v katerega bomo zanesljivo padli, temveč izziv, ki ga bomo skupaj premagali. In spet bo prišel čas sonca ... Hvala vsem in vsakomur posebej za vse, kar ste že in še boste naredili za lastno varnost in zdravje ter za varovanje zdravja in življenj najšibkejših ... S tem boste omogočili, da bo Slovenija šla naprej,« je dejal v nagovoru. Prioritete vlade so najprej življenja, je naštel, nato zdravje, in šele nato je gospodarstvo. Vse drugo, od zabave do številnih drugih aktivnosti, pa tudi nekaterih svoboščin, bo moralo nekaj časa počakati.
Čez dobro uro pa je Janša povzročil precej razburjenja z nerazloženim tvitom o ponedeljkovi razglasitvi epidemije.
Odzivi politike:V večjem delu opozicije ocenjujejo, da je napoved razglasitve epidemije na Twitterju, kot je to v nedeljo zvečer storil predsednik vlade Janez Janša, neprimerna. Vladi očitajo, da so tudi zaradi sprejemanja ukrepov čez noč ljudje zmedeni in prestrašeni. Po mnenju opozicijske SNS in vladne NSi pa so bili vladni ukrepi pričakovani.
STA
Obmetavanje z nesposobnostjo
Če je Janša v prvem nagovoru obtožil svojega predhodnika nesposobnosti soočanja z epidemijo, zdaj
Marjan Šarec nazorno vrača očitke. Na sinočnje dogajanje se je odzval tudi z oceno, da je tokrat Janšev način komunikacije presegel samega sebe. Tudi covid-19 slovenska politika torej uporablja za nadaljnjo polarizacijo, ob čemer je Janša v parlamentu opozoril, da je v drugih državah politika sposobna stopiti skupaj in podpreti nujne ukrepe za soočenje s krizo, česar po njegovem opozicija pri nas ni sposobna.
Alem Maksuti, politolog FOTO: Večer
Alem Maksuti,
politolog
Tvit Janeza Janše o »epidemiji« po tem, ko je uro pred tem miril in govoril nekaj drugega, je neodgovorno dejanje. Vsi problemi Janeza Janše izhajajo iz njegovih osebnih blodenj in stalnega zavračanja lastne odgovornosti. Vse, kar se mu dogaja, gleda predvsem skozi prizmo pozicije žrtve, ki jo hoče uničiti agentura globoke države. Enako je v primeru krize zaradi covida-19. Zato smo tu, kjer smo.
Na zaostritev ukrepov seveda pripravljajo državljane tudi v drugih državah. Italijanski premier
Giuseppe Conte, ki se mu je med krizo zaradi virusa priljubljenost povečala in je v nekaterih javnomnenjskih raziskavah ocenjen celo kot najboljši predsednik vlade v zadnjih 25 letih, je nove omejitvene ukrepe na novinarski konferenci pojasnil v nedeljo pozno zvečer.
Mnenja o tem, zakaj se ocena vlade pri nas v javnomnenjskih anketah niža, so različna. Komunikator
Andrej Drapal je ocenil, da je v slovenski polarizirani družbi izključevalni odnos večine intelektualne scene pri Janezu Janši že v preteklosti povzročil militanten odziv, ki je človeško razumljiv, politično pa precej tvegan. Nedeljski trezen nagovor Janeza Janše je po njegovem povzročil negativne odzive tudi zato, ker je jasno izpostavil lestvico vrednot, s katero naj bi se strinjali vsi državljani.
Politolog
Alem Maksuti je kritičen do tega, da aktualni premier vse, kar se mu dogaja, tudi pri soočanju s krizo zaradi covida-19, gleda predvsem skozi prizmo pozicije žrtve, ki jo hoče uničiti agentura globoke države.
»Naša vlada je imela – glede na tipično razdeljenost o Janezu Janši v slovenski politiki – relativno dobre ratinge še proti poletju. Zamajal jih je korupcijski škandal, manj pa kolesarji – ampak to dvoje je bolj mobiliziralo tiste, ki so vladi tako ali tako nasprotovali. Mislim, da je vlada izgubila del podpore svoje baze – mali podjetniki in drugi so naveličani omejitvenih ukrepov, nižjih dohodkov in so tudi nasprotovali vnovični vzpostavitvi teh ukrepov. Del bolj nacionalno usmerjene baze je bil verjetno jezen tudi zaradi 'pomoči' hrvaški poleti,« je razmišljal
Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede. Ta razdeljenost med zagovorniki ostrih ukrepov in gospodarskih interesov znotraj volilnega bazena vlade in verjetno tudi vlade je po njegovi oceni načela položaj vlade ter povzročila nižje ocene njenega dela v javnomnenjskih anketah.
»Verjetno tudi zato takšen nedeljski nastop Janše, a pristop ima dve težavi – ne sklada se z javno podobo Janeza Janše v Sloveniji, ki jo je s polarizacijsko strategijo krepila tudi SDS. Poleg tega del vlade in tudi njen govorec še vedno komunicirajo, kot da so direktorji države, in ne razumejo, da v sodobnih demokracijah voditelji tudi skozi komuniciranje izražajo služenje državljanom,« je dodal ter kot pozitivna primera navedel novozelandsko in finsko premierko.
Marko Lovec, FDV FOTO: Leon Vidic
Marko Lovec,
politolog
Janšev nedeljski pristop ima dva problema: ne sklada se z razdeljeno javno podobo Janeza Janše, ki jo je s polarizacijsko strategijo krepila tudi SDS. Del vlade in tudi uradni govorec poleg tega komunicirajo, kot da so direktorji države, in ne razumejo, da v sodobnih demokracijah voditelji tudi skozi komuniciranje izražajo služenje državljanom – dober primer sta novozelandska in finska premierka.