Jelko Kacin na misiji v Bruslju: Eden ni nobeden

Nacionalni koordinator za cepljenje s predstavniki evropske komisije o bitki s pandemijo in nalogah za slovensko predsedstvo svetu EU.
Fotografija: Državni sekretar Jelko Kacin, nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja, je danes na pogovorih s predstavniki evropske komisije. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Državni sekretar Jelko Kacin, nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja, je danes na pogovorih s predstavniki evropske komisije. FOTO: Leon Vidic/Delo

Nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin je danes v Bruslju na pogovorih z visokimi predstavniki evropske komisije. Njegovi sogovorniki so iz kabineta predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen in komisarke za zdravje Stele Kiriakides.

Koordinator Kacin je v izjavi za bruseljske dopisnike povedal, da bo spopadanje Unije s pandemijo med ključnimi področji slovenskega predsedovanja svetu EU v drugi polovici leta. »Svoje izkušnje, svoja pričakovanja želimo nasloviti tudi tukaj,« je povedal glede namena današnjega obiska.

Po njegovem mnenju moramo v Uniji veliko bolj pomagati Zahodnemu Balkanu in razviti bolj operativne rešitve. »Veliko uvoza imamo od tam in Evropa ima veliko uvoza od tam, ampak razmislek mora biti širši. Na vseh žariščih po svetu, kjer se bo covid razvijal, moramo kot EU odgovorno pristopiti in zagotoviti svoj delež cepiv, da se ga tam zatre čim prej,« je pojasnjeval.
 

Priprave tudi na bolj črni scenarij


V pogodbah EU za dobave v letih 2022 in 2023 bodo po njegovih besedah ključni časovni okvirji. Tako bi zagotovili dobave v času, ko ga bomo najbolj potrebovali glede na izkušnje z razvojem pandemije in se bo cepljenje začelo pravočasno. »Poloviti moramo tudi vse prebolevnike, da jih bomo cepili, preden jim poteče imunost. Samo z enim odmerkom, ker tako dobimo odmerek za nekoga, ki mora biti cepljen prvič,« je povedal.

image_alt
V soboto se po vsej državi odpirajo terase in vrtovi


Kacin je prepričan, da se moramo pripraviti tudi na mutacije in imeti več različnih cepiv. »Ne moremo biti popolnoma odvisni samo od enega. Četudi od Biontecha. Kajti eden ni nobeden. Če se enemu nekaj zgodi, če eden ne pokriva nekega seva, potem nimamo rešitve,« je povedal. Kot EU moramo biti dogovorno usmerjeni bolj na dolgi rok in pripravljeni na slabši scenarij.

EU ima pogodbe s šestimi podjetji. »Če smo ugotovili, da imamo od de facto osmih možnih dobaviteljev v tem trenutku samo štiri in da je vprašanje, ali jih bo do konca leta res šest, se je treba s temi dejstvi soočiti,« je povedal. Slovensko predsedstvo bo moralo v svojem mandatu sooblikovati zelo odgovorno in dolgoročno naravnano politiko sodelovanja z dobavitelji, ki zahteva razvoj cepiv, zahteve, karakteristike in proizvodnjo na evropskih tleh.
 

Več operative


»Brez tega smo v letih 2022 in 2023 še bolj ranljivi, kot smo letos. To bo ključna in vseobsežna zgodba, ki se bo dogajala na vseh evropskih svetih. Voditelji so temu prisiljeni nameniti veliko več pozornosti, predvsem pa tudi operativnih odločitev v realnem času,« je prepričan Kacin. 

Tako v EU kot v Sloveniji bodo v prihodnjih mesecih na razpolago velike količine odmerkov, predvsem Biontech-Pfizerjevega cepiva. Na koncu maja naj bi dobave v Sloveniji znašale že več kot 100.000 odmerkov na teden. Janssenovega cepiva naj bi bilo do konca četrtletja po načrtu 250.000 odmerkov. Dobave Moderne za EU naj bi se z desetih milijonov v prvem četrtletju zvišale na 35 milijonov v drugem četrtletju.

V Sloveniji bo v drugem četrtletju 342.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva in nato iz dodatnih desetih milijonov za EU še 46.812 za Slovenijo. Tu je novih dodatnih 50 milijonov za EU, kar Sloveniji prinese še okoli 250.000 odmerkov. 

Slovenija je ostala brez okoli 400.000 odmerkov cepiva AstraZenece. FOTO: Francis Kokoroko/Reuters
Slovenija je ostala brez okoli 400.000 odmerkov cepiva AstraZenece. FOTO: Francis Kokoroko/Reuters


Strašno povečanje dinamike


»Dinamika se bo strašno povečevala in se bo nadaljevala v juliju. Ogromna večina tistih, ki si želijo biti cepljeni, bo lahko cepljenih pravočasno,« je povedal. Ključno je, da bodo cepilni centri organizacijsko zmogli uporabiti veliko količino cepiv. V več panogah gospodarstva se po njegovih besedah zavedajo, da tedensko testiranje ni rešitev. Tudi pravega oživljanje turizma ne bo brez višje precepljenosti.

V EU sicer potekajo razprave, ali bi bilo smotrno vložiti tožbo proti AstraZeneci, ki ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti in dolguje že 90 milijonov odmerkov. Zaradi tega je Slovenija ostala brez načrtovanih okoli 400.000 odmerkov. »Veste, kje vse bi mi že bili, če bi imeli 400.000 odmerkov pravočasno in kolikšen delež prebivalstva bi lahko že precepili?« je opozoril. Po drugi strani na veliko oskrbuje Združeno kraljestvo.

»Tak način ni pogodben način. Mi že desetletja ponavljamo isto načelo pacta sunt servanda (pogodbe je treba spoštovati). To velja tudi za AstraZeneco,« je ocenil. Med državami članicami sicer še ni soglasja glede sprožitve tožbe.
 

Bolje kot v Belgiji


Glede digitalnega zelenega potrdila, ki bi olajšalo potovanja s podatki o cepljenju, testiranju ali prebolelem covidu, je povedal, da je Slovenija zainteresirana za manj vnosa virusa in predvsem novih mutacij. »Zato nujno potrebuje mehanizem, ki bo vse potnike, tudi v tranzitu, varoval in preprečeval razširitev virusa v Sloveniji,« je povedal. Zadnje zaprtje, za katerega po njegovih besedah kdo pravi, da je velik neuspeh,  je omogočilo drastično znižanje okužb, obvladljiv položaj v bolnišnicah, odpiranje teras.

»Stvari so boljše kot tukaj v Belgiji. Trgovine so odprte, druži se lahko deset ljudi. Tudi turistično gospodarstvo se zaganja,« je zatrdil. Slovenija si želi, da bi bil dogovor glede potrdila sklenjen pred slovenskim predsedovanjem.

Preberite še:

Komentarji: