Jenull dokončno »odnesel« Groznika
Generalni državni odvetnik magister Jurij Groznik zaradi neimenovanja za nov mandat na položaju generalnega državnega odvetnika ne bo sprožil upravnega spora, so nam sporočili iz odvetništva.
Kaj je razlog za odločitev vlade
Vlada je odločitev, da Groznika ne imenuje na čelo državnega odvetništva, sprejela soglasno. Imenovanje vladi je posredovala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
Kot razlog za nasprotovanje so ministri navedli Groznikovo vlogo pri preganjanju protestnikov v času prejšnje vlade. Državno odvetništvo je namreč na zahtevo notranjega ministrstva pod vodstvom Aleša Hojsa vložilo več odškodninskih tožb proti najbolj prepoznavnemu petkovemu protestniku Jaši Jenullu. Za policijsko varovanje mirnega shoda pred dvema letoma, ko so protestniki sredi Ljubljane brali ustavo, je Jenull prejel položnico v višini kar 34.000 evrov.
Aktualna notranja ministrica Tatjana Bobnar je po nastopu sedanje vlade soglasje za tožbe umaknila, čemur je sledil tudi umik tožb državnega odvetništva.
Izhodišča za odločitev vlade, ki ga na seji 8. julija ni imenovala, po Groznikovem mnenju sicer korenito posegajo v dosedanje koncepte razumevanja dela državnega odvetništva, predvsem v smislu prioritetne zakonske dolžnosti državnega odvetništva varovanja premoženjskih in drugih interesov države in med drugim sprožajo naslednja vprašanja:
- kakšna mora biti aktivnost državnega odvetništva kot edinega odvetnika države in same države pri zastopanju premoženjskih in drugih interesov slednje;
- nadalje gre za vprašanje samostojnosti državnega odvetništva kot celote in navsezadnje tudi predpisane samostojnosti vsakega državnega odvetnika;
- gre tudi za vprašanje zaupnosti razmerja državnega odvetništva in vsakokratne vlade ob dejstvu, da državno odvetništvo zastopa Republiko Slovenijo kot celoto.
Ob tem Groznik tudi na vprašanje smiselnosti presoje posebne neodvisne komisije, ki vsebinsko presoja ustreznost kandidata za generalnega državnega odvetnika in višjih državnih odvetnikov. S tem v zvezi se postavlja vprašanje manevrskega prostora pri odločanju vlade kot političnega organa ob že podanem mnenju prej navedene komisije.
Pri tehtanju, ali bi se za upravni spor odločil, je seveda upošteval potrebnost odločitve sodišča glede predhodno navedenih vprašanj, kar je izjemnega pomena za nadaljnje delo državnega odvetništva, kar bo hkrati lahko razlog za spremembo zakona o državnem odvetništvu. Upošteval je tudi dejstvo, da je državno odvetništvo zakoniti zastopnik države in generalni državni odvetnik predstojnik te institucije. Za temeljito in dobro sodelovanje je potrebno maksimalno zaupanje med državnim odvetništvom in generalnim državnim odvetnikom na eni strani ter vlado na drugi strani.
Vsekakor je pri svoji odločitvi upošteval tudi nujnost zagotovitve nemotene kontinuitete dela in vodenja državnega odvetništva, ki ne sme biti obremenjeno s kandidiranjem za nadaljnji mandat. Iz teh razlogov se za upravni spor ni odločil, želi pa si, da bi bil njegov odziv v pomoč vladnim razmislekom glede nujnih sprememb zakona o državnem odvetništvu, so še sporočili.
