Kaj vse mora zaposleni razkriti glede covida-19
Delodajalce zanima, ali so zaposleni prebolevniki ali cepljeni. Za tovrstna vprašanja morajo imeti pravno podlago.
Odpri galerijo
S prehajanjem v zeleno fazo epidemije se vse več ljudi vrača na delovna mesta, to pa je povezano z vrsto organizacijskimi novostmi, ki jih je prinesel nov koronavirus.. FOTO: Jure Eržen/Delo
Sredi junija, ko naj bi bilo konec epidemije, se bodo v službe začeli vračati številni, ki zdaj delajo od doma ali čakajo na delo. Nekateri delodajalci svojim zaposlenim, zaradi lažje organizacije dela, že pošiljajo vprašalnike. Zanima jih, ali so covid-19 preboleli in ali so bili cepljeni. Pa so posamezniki dolžni razkrivati te podatke?
Informacijska pooblaščenka (IP) je pojasnila, da delodajalci načelno ne smejo zahtevati podatkov o tem, ali je določena oseba prebolela covid-19 in ali je bila cepljena, saj za to nimajo pravne podlage. »Lahko pa je to dopustno v posameznih primerih, na primer v situacijah, ko področni predpisi od delodajalcev zahtevajo določene obveznosti v zvezi z zagotavljanjem zdravja in varstva pri delu ali druge obveznosti v zvezi s predpisanimi ukrepi za obvladovanje epidemije,« so pojasnili v uradu IP.
Kot enega od takšnih – dopustnih primerov so navedli odredbe o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom sars-cov-2 za osebe v določenih dejavnostih. Glede na te odredbe morajo namreč zaposleni v dejavnosti vzgoje in izobraževanja predstojniku zavoda oziroma osebi, ki jo on pooblasti, sporočati zgolj to, da so bili na predpisanem testiranju in da je bil izvid negativen. V evidenci lahko v teh primerih delodajalec za namene izpolnjevanja odredbe za posameznega delavca, po mnenju IP, vodi le izjavo delavca o negativnem testu, datum negativnega testa ter podatek o tem, kje je bil test opravljen. V primeru, da se delavcu, zaposlenemu v dejavnosti vzgoje in izobraževanja iz razlogov, navedenih v veljavnih predpisih, ni treba testirati, IP pravi, da mora delodajalcu sporočiti, iz katerega razloga se mu ni treba testirati, ter mu omogočiti vpogled v dokazilo, ki potrjuje njegovo izjavo. »V tem primeru se v evidenci za posameznega takega delavca vodi le izjava delavca o tem, da izpolnjuje pogoje iz določenega člena predpisa in do kdaj jih izpolnjuje ter uradni zaznamek o vpogledu v dokazilo, ne pa tudi razlog za to (v evidenco se torej ne vpiše, da je na primer prebolevnik oziroma da se je cepil).«
Od okoliščin in obveznosti delodajalca je torej odvisno, katere osebne podatke v zvezi z ukrepi za omejevanje epidemije mora zbirati oziroma jih lahko zahteva od zaposlenih, vedno pa mora pri tem zasledovati načelo sorazmernosti in zakonitosti ter od zaposlenih ne sme zahtevati več podatkov, kot je za konkretni primer nujno, so zaključili pri IP.
Delodajalci morajo biti torej pri zbiranju podatkov pazljivi. Nekateri se tega bolje zavedajo, drugi manj. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) si želijo jasnih navodil strokovnih institucij, kako preverjati pogoj PCT pri zaposlenih v dejavnostih, ki se jo lahko izvaja zgolj pod tem pogojem.
Opozorili so še, da bo v primeru preklica epidemije prenehala pravna podlaga za enostransko odreditev dela od doma s strani delodajalca zaradi izjemnih okoliščin. Po tem bo treba delo od doma urediti kot običajno, pogodbeno.
A številni delodajalci so se že odločili, da bodo posamezni zaposleni še vedno delali od doma ali pa se bodo na delovnem mestu s sodelavci menjavali na teden dni. Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) bodo koncept dela na domu ohranili tudi po epidemiji, so povedali in dodali, da bo takšnega dela manj, kot ga je bilo med epidemijo. Posebnih organizacijskih težav pri vračanju zaposlenih nimajo niti jih ne pričakujejo.
Zaposlenim zaradi lažje organizacije dela pred vrnitvijo ne postavljajo vprašanj, ali so covid-19 preboleli in ali so bili cepljeni. Zahtevajo pa dosledno upoštevanje vseh preventivnih ukrepov, zagotavljajo aktivni zdravstveni nadzor in preventivno cepljenje. V MNZ je bilo cepljenih približno 40 odstotkov zaposlenih (nekaj manj kot 250), v Policiji pa približno 33 odstotkov (približno 2750). Testiranje imajo predvideno samo za policiste, ki izvajajo naloge varovanja oseb, in tiste, ki se morajo testirati zaradi službenih poti v tujino.
Informacijska pooblaščenka (IP) je pojasnila, da delodajalci načelno ne smejo zahtevati podatkov o tem, ali je določena oseba prebolela covid-19 in ali je bila cepljena, saj za to nimajo pravne podlage. »Lahko pa je to dopustno v posameznih primerih, na primer v situacijah, ko področni predpisi od delodajalcev zahtevajo določene obveznosti v zvezi z zagotavljanjem zdravja in varstva pri delu ali druge obveznosti v zvezi s predpisanimi ukrepi za obvladovanje epidemije,« so pojasnili v uradu IP.
Izjeme
Kot enega od takšnih – dopustnih primerov so navedli odredbe o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom sars-cov-2 za osebe v določenih dejavnostih. Glede na te odredbe morajo namreč zaposleni v dejavnosti vzgoje in izobraževanja predstojniku zavoda oziroma osebi, ki jo on pooblasti, sporočati zgolj to, da so bili na predpisanem testiranju in da je bil izvid negativen. V evidenci lahko v teh primerih delodajalec za namene izpolnjevanja odredbe za posameznega delavca, po mnenju IP, vodi le izjavo delavca o negativnem testu, datum negativnega testa ter podatek o tem, kje je bil test opravljen. V primeru, da se delavcu, zaposlenemu v dejavnosti vzgoje in izobraževanja iz razlogov, navedenih v veljavnih predpisih, ni treba testirati, IP pravi, da mora delodajalcu sporočiti, iz katerega razloga se mu ni treba testirati, ter mu omogočiti vpogled v dokazilo, ki potrjuje njegovo izjavo. »V tem primeru se v evidenci za posameznega takega delavca vodi le izjava delavca o tem, da izpolnjuje pogoje iz določenega člena predpisa in do kdaj jih izpolnjuje ter uradni zaznamek o vpogledu v dokazilo, ne pa tudi razlog za to (v evidenco se torej ne vpiše, da je na primer prebolevnik oziroma da se je cepil).«
Želijo si jasnih navodil
Od okoliščin in obveznosti delodajalca je torej odvisno, katere osebne podatke v zvezi z ukrepi za omejevanje epidemije mora zbirati oziroma jih lahko zahteva od zaposlenih, vedno pa mora pri tem zasledovati načelo sorazmernosti in zakonitosti ter od zaposlenih ne sme zahtevati več podatkov, kot je za konkretni primer nujno, so zaključili pri IP.
Delodajalci morajo biti torej pri zbiranju podatkov pazljivi. Nekateri se tega bolje zavedajo, drugi manj. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) si želijo jasnih navodil strokovnih institucij, kako preverjati pogoj PCT pri zaposlenih v dejavnostih, ki se jo lahko izvaja zgolj pod tem pogojem.
Opozorili so še, da bo v primeru preklica epidemije prenehala pravna podlaga za enostransko odreditev dela od doma s strani delodajalca zaradi izjemnih okoliščin. Po tem bo treba delo od doma urediti kot običajno, pogodbeno.
A številni delodajalci so se že odločili, da bodo posamezni zaposleni še vedno delali od doma ali pa se bodo na delovnem mestu s sodelavci menjavali na teden dni. Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) bodo koncept dela na domu ohranili tudi po epidemiji, so povedali in dodali, da bo takšnega dela manj, kot ga je bilo med epidemijo. Posebnih organizacijskih težav pri vračanju zaposlenih nimajo niti jih ne pričakujejo.
Zaposlenim zaradi lažje organizacije dela pred vrnitvijo ne postavljajo vprašanj, ali so covid-19 preboleli in ali so bili cepljeni. Zahtevajo pa dosledno upoštevanje vseh preventivnih ukrepov, zagotavljajo aktivni zdravstveni nadzor in preventivno cepljenje. V MNZ je bilo cepljenih približno 40 odstotkov zaposlenih (nekaj manj kot 250), v Policiji pa približno 33 odstotkov (približno 2750). Testiranje imajo predvideno samo za policiste, ki izvajajo naloge varovanja oseb, in tiste, ki se morajo testirati zaradi službenih poti v tujino.
