Kako pripravljeni smo na močnejši rušilni potres
Potres v osrednji Sloveniji bi imel hude posledice zaradi goste naseljenosti, dnevnih migracij, prisotnosti pomembnih ustanov in križišč infrastrukture.
Odpri galerijo
Potres, ki je prizadel Petrinjo, bi tudi v Sloveniji povzročil ogromno škodo. FOTO: Blaž Samec/Delo
Potem ko je hrvaško Petrinjo konec decembra stresel močan potres, ki je zahteval več smrtnih žrtev in povzročil ogromno gmotno škodo, so se tudi v Sloveniji pojavila vprašanja, kako je pri nas s potresno varnostjo. Zadnje potresno dogajanje v naši neposredni bližini, zlasti na Hrvaškem, pa tudi v Avstriji, nas opominja, kako ranljivi smo in kako pomembno je, da se na takšne nevarnosti čim bolje pripravimo. Potres v osrednji Sloveniji bi za slovenske razmere imel hude posledice zaradi goste naseljenosti, dnevnih migracij, prisotnosti državnih in gospodarskih ustanov, križišč prometne in energetske infrastrukture.
Uprava za zaščito in reševanje ima, po besedah poveljnika Srečka Šestana, redne državne in regionalne vaje, na katerih različni deležniki osvežijo znanje. Po njegovih zagotovilih smo v Sloveniji na večjo katastrofo pripravljeni, a so vedno še možnosti za izboljšavo. Kje natanko so šibke točke, bodo preverili na dveh vajah, ki jih načrtujejo letos – februarski teoretični in julijski praktični.
Novinarsko konferenco si lahko ogledate tu:
Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But je povedal, da je Slovenija država s srednjo potresno nevarnostjo, zadnja (še vedno uporabna) karta potresne ogroženosti za našo državo sega v leto 2011. Območja večje potresne nevarnosti so območje Brežic, Ljubljana in okolica ter območje zahodne Slovenije. Pri vsem skupaj so ključni preventiva ter spremljanje in opazovanje potresne dejavnosti, je opozoril But.
Letos bo v prvi polovici marca izvedena teoretična vaja Potres 2021, večja praktična pa julija, ko bo Slovenija prevzela predsedovanje svetu Evropske unije. Namen vaje je na podlagi izkušenj iz potresov na Hrvaškem in izkušenj iz preteklih vaj preveriti koncept odzivanja na potres v Sloveniji ter ali so naloge državnih organov ustrezno opredeljene, še posebej med epidemijo koronavirusa. Cilj pa je, kot je zatrdil But, ugotoviti neskladja, jih odpraviti, preizkusiti sistem vodenja zaščite in reševanja, delovanje okrevanja sistemov javne telefonije in interneta ter informiranja domače in tuje javnosti.
Praktična vaja je načrtovana za julij 2021, cilji so podobni, le da bo vpletena tudi mednarodna skupnost. Na Hrvaškem so se enote civilne zaščite organizirale precej pozno, zato bodo po Butovih besedah na vajah preverili tudi, kako je s tem pri nas. V Sloveniji je v sistem zaščite in reševanja vključenih med drugim tudi več kot 70.000 reševalcev.
Darko But je povedal, da je za gradnjo stavb pristojno ministrstvo za okolje in prostor, ne uprava za zaščito in reševanje, vendar sami precej delajo tudi na preventivi: »V okviru aplikacije POTROG smo zagotovili, da lahko vsak posameznik oceni svoj objekt in preveri, kako potresno varen je. Želimo si, da bi se vsi objekti potresno sanirali, sploh tisti, zgrajeni pred letoma 1963 in 1964. Podatki se s pomočjo aplikacije nenehno dopolnjujejo, strokovnjaki potem ocenjujejo zgradbe, predvsem tiste, ki so namenjene javni uporabi (šole, vrtci, bolnišnice). Boljše podatke ko bomo imeli v bazi, enostavneje bomo lahko ocenjevali tveganje in zagotovili potrebno pripravljenost,« je še dodal But.
Uprava za zaščito in reševanje ima, po besedah poveljnika Srečka Šestana, redne državne in regionalne vaje, na katerih različni deležniki osvežijo znanje. Po njegovih zagotovilih smo v Sloveniji na večjo katastrofo pripravljeni, a so vedno še možnosti za izboljšavo. Kje natanko so šibke točke, bodo preverili na dveh vajah, ki jih načrtujejo letos – februarski teoretični in julijski praktični.
Novinarsko konferenco si lahko ogledate tu:
Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But je povedal, da je Slovenija država s srednjo potresno nevarnostjo, zadnja (še vedno uporabna) karta potresne ogroženosti za našo državo sega v leto 2011. Območja večje potresne nevarnosti so območje Brežic, Ljubljana in okolica ter območje zahodne Slovenije. Pri vsem skupaj so ključni preventiva ter spremljanje in opazovanje potresne dejavnosti, je opozoril But.
Vaje s scenarijem
Letos bo v prvi polovici marca izvedena teoretična vaja Potres 2021, večja praktična pa julija, ko bo Slovenija prevzela predsedovanje svetu Evropske unije. Namen vaje je na podlagi izkušenj iz potresov na Hrvaškem in izkušenj iz preteklih vaj preveriti koncept odzivanja na potres v Sloveniji ter ali so naloge državnih organov ustrezno opredeljene, še posebej med epidemijo koronavirusa. Cilj pa je, kot je zatrdil But, ugotoviti neskladja, jih odpraviti, preizkusiti sistem vodenja zaščite in reševanja, delovanje okrevanja sistemov javne telefonije in interneta ter informiranja domače in tuje javnosti.
Praktična vaja je načrtovana za julij 2021, cilji so podobni, le da bo vpletena tudi mednarodna skupnost. Na Hrvaškem so se enote civilne zaščite organizirale precej pozno, zato bodo po Butovih besedah na vajah preverili tudi, kako je s tem pri nas. V Sloveniji je v sistem zaščite in reševanja vključenih med drugim tudi več kot 70.000 reševalcev.
Darko But je povedal, da je za gradnjo stavb pristojno ministrstvo za okolje in prostor, ne uprava za zaščito in reševanje, vendar sami precej delajo tudi na preventivi: »V okviru aplikacije POTROG smo zagotovili, da lahko vsak posameznik oceni svoj objekt in preveri, kako potresno varen je. Želimo si, da bi se vsi objekti potresno sanirali, sploh tisti, zgrajeni pred letoma 1963 in 1964. Podatki se s pomočjo aplikacije nenehno dopolnjujejo, strokovnjaki potem ocenjujejo zgradbe, predvsem tiste, ki so namenjene javni uporabi (šole, vrtci, bolnišnice). Boljše podatke ko bomo imeli v bazi, enostavneje bomo lahko ocenjevali tveganje in zagotovili potrebno pripravljenost,« je še dodal But.
